Jedro

Da odpoved učinkuje v razmerju do delavca, mu jo mora delodajalec vročiti (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Tožniku je bila izpodbijana odpoved vročena 13. 11. 2023 in na ta datum je vezano prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Tožnik je ravnal v nasprotju z navodili v odločbi ZZZS in navodilom osebne zdravnice. Ta ugotovitev utemeljuje obstoj odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je (med drugim) podan, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 11. 2023. Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna poklicati tožnika nazaj na delo, mu za ves čas nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izplačati mesečno bruto plačo 1.463,71 EUR s pripadajočimi dodatki, oziroma mu po odvodu dajatev in odštetju izplačane plače pri drugem delodajalcu ter denarnega nadomestila za brezposelnost izplačati neto razlike s pripadajočimi obrestmi. Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek za priznanje pravic skladno s pravili o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo in sklep zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v odpovedi ni navedeno, katero pogodbo o zaposlitvi mu je toženka odpovedala. Ni jasno, kdaj je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Sodišče ni upoštevalo, da mu je v odpovedi očitana kršitev navodil iz odločbe ZZZS z dne 17. 10. 2023, ki na dan storitve kršitve ni veljala. V odločbi ZZZS z dne 29. 8. 2023 ni bilo obrazloženo, kakšne aktivnosti so mu dovoljene. Košnja trave ni opravljanje pridobitne dejavnosti. Izvajal ni nič takšnega, kar bi lahko ogrožalo njegovo zdravje. Osebna zdravnica mu ni odsvetovala fizičnega dela. Sodišče bi moralo z izvedencem medicine dela raziskati, ali je košnja trave vplivala na njegovo zdravstveno stanje. Ni izvedlo dokazov o tem, ali je bilo delo viličarist - skladiščnik I skladno z omejitvami, ki izhajajo iz odločbe ZPIZ z dne 24. 5. 2021. Pri presoji pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka bi moralo upoštevati, da je bil zaposlen pri toženki od leta 2007 in da z njegovim delom ni bilo nič narobe. Toženka ga očitno ni več potrebovala, ker je bil od 25. 7. 2022 dalje v bolniškem staležu in ker je bila njegova delovna zmožnost omejena. Tudi razlogi za delno zavrženje tožbe niso podani. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodno odločbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri tem na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da niti v pritožbi uveljavljane bistvene kršitve niti tiste, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožbeno sodišče po nepotrebnem ne ponavlja, je bila sprejeta materialnopravno pravilna odločitev.

6.Toženka je na podlagi 8. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zmoten je pritožbeni očitek, da je odpoved nezakonita, ker v njej ni navedeno, katera pogodba o zaposlitvi se odpoveduje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je po zadnji dodelitvi del z dne 23. 7. 2019 v zvezi s pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 2. 2019 tožnik opravljal delo viličarista - skladiščnika I (služba A., vodenje kupcev - ...), to delovno mesto pa je navedeno tudi v izpodbijani odpovedi.

7.Pritožba očita, da sodišče prve stopnje ni preverilo pri ZPIZ oziroma s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, ali je delo viličarist - skladiščnik I skladno z omejitvami, ki izhajajo iz odločbe ZPIZ z dne 24. 5. 2021. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta okoliščina ni odločilnega pomena, saj se predmet spora ne nanaša na (ne)ustreznost pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku izredno odpovedana. Navedenih dokazov sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo, saj za sprejem pravilne odločitve to ni bilo potrebno. Presoja kršitve navodil, ki se jih je tožnik moral držati tekom bolniškega staleža (in ki so bila vsebovana v odločbi ZZZS, ki je ni izpodbijal), ni odvisna od vsebine dela, ki mu ga je na delovnem mestu nalagala toženka, zato je nasprotno pritožbeno stališče napačno.

8.Zmotna je pritožbena navedba, da ni jasno, kdaj je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Datum 9. 11. 2023, ki ga izpostavlja pritožba in na katerega je datirana izpodbijana odpoved, pomeni datum podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, t. j. sprejema delodajalčeve odločitve o odpovedi. Da odpoved učinkuje v razmerju do delavca, mu jo mora delodajalec vročiti (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Tožniku je bila izpodbijana odpoved vročena 13. 11. 2023 in na ta datum je vezano prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, kar je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

9.Po pritožbeni navedbi sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožniku v izredni odpovedi očitana kršitev navodil imenovanega zdravnika v odločbi ZZZS z dne 17. 10. 2023, ta odločba pa na dan storitve kršitve, ki je predmet odpovednega očitka (20. 10. 2023), ni veljala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v citirani odločbi ZZZS začasna nezmožnost za delo res določena šele za obdobje od 21. 10. 2023 dalje, vendar zgolj zaradi sklicevanja na to odločbo izpodbijana odpoved ni nezakonita. Bistvena je vsebina odpovednega očitka, ki je v tem, da je tožnik 20. 10. 2023, t. j. v času bolniškega staleža, opravljal fizično delo in bil odsoten z doma, s čimer je kršil navodila pristojnega oziroma imenovanega zdravnika. Utemeljenost odpovednega očitka je bilo mogoče preveriti le ob upoštevanju odločbe ZZZS, ki je veljala na dan 20. 10. 2023. Pritožba zato zmotno očita, da je sodišče prve stopnje prekoračilo pristojnosti, ker je to predočilo toženki (v okviru materialnoprocesnega vodstva), ta pa se je zavezala predložiti relevantno odločbo ZZZS. Tudi sicer je vsebina navodil imenovanega zdravnika v odločbi ZZZS z dne 17. 10. 2023 in v predhodni odločbi ZZZS z dne 29. 8. 2023 (ki je določala začasno nezmožnost za delo do vključno 20. 10. 2023), povsem identična.

10.Pravilna je prvostopenjska dokazna ocena, da je tožnik ob kontroli bolniškega staleža dne 20. 10. 2023 opravljal fizično delo - kosil je travo (v pritožbi izrecno navaja, da tega ne zanika). Ker je kosil na bližnjem travniku, neutemeljeno nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da tedaj ni bil doma, kot bi po odločbi ZZZS moral biti.

11.Pritožbeno zatrjevanje, da košnja trave ni pomenila opravljanja pridobitne dejavnosti, ni odločilnega pomena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik ravnal v nasprotju z navodili v odločbi ZZZS in navodilom osebne zdravnice. Ta ugotovitev utemeljuje obstoj odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je (med drugim) podan, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

12.Zmotna je pritožbena navedba, da v odločbi ZZZS z dne 29. 8. 2023 ni bilo obrazloženo, kakšne aktivnosti so tožniku dovoljene. V njej so bila jasno predpisana navodila, ki so veljala zanj v času zadržanosti od dela. Med drugim je bilo določeno, da je dolžan izvajati predpisane aktivnosti, ki pripomorejo k hitrejši povrnitvi njegovega zdravja in delovne zmožnosti ter ne vplivajo negativno na potek zdravljenja; odsotnost z doma je opravičljiva zaradi odhoda na zdravniški pregled, preiskavo, predpisano terapijo ali predpisane aktivnosti v skladu z navodili zdravnika, ki morajo biti razvidna iz zdravstvene kartoteke zavarovanca zavarovanca.

13.Pritožnik navaja, da ob kontroli bolniškega staleža ni izvajal nič takšnega, kar bi lahko ogrožalo njegovo zdravje; kosilnico je le držal za ročaje, dodajal plin in stiskal zavoro. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obstoj obravnavanega odpovednega razloga ključna prvostopenjska ugotovitev, da je tožniku, kot je izpovedal, osebna zdravnica dala navodilo, naj se pazi in mu odsvetovala opravljanje fizičnega dela, osebna zdravnica pa je takšno tožnikovo izpoved v okviru zaslišanja potrdila. Pritožnik torej zmotno zatrjuje, da mu fizičnega dela ni odsvetovala. Opravljanje fizičnega dela dne 20. 10. 2023 tako ni spadalo v okvir tožniku predpisanih aktivnosti in tudi ni predstavljalo opravičljivega razloga za njegovo odsotnost z doma. Pravilen je prvostopenjski zaključek, da je z opravljanjem fizičnega dela kršil navodila, ki jih je prejel za čas zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža.

14.Pritožbeno poudarjanje, da se osebna zdravnica v okviru zaslišanja ni spomnila, ali je 25. 10. 2023 toženki res potrdila, da je košnja trave neskladna z odločbo ZZZS in pomeni kršitev tožniku danih navodil, ne vpliva na drugačno presojo spora. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tega dela obrazložitve odpovedi tožnik v prvostopenjskem postopku ni prerekal, sicer pa je ključno, da je bila očitana kršitev dokazana v sodnem postopku.

15.Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo s pomočjo izvedenca medicine dela raziskati, ali je še ne pol ure trajajoča košnja trave s kosilnico (količine trave je bilo za manjšo avtomobilsko prikolico) vplivala na zdravstveno stanje tožnika, še zlasti ker je tudi osebna zdravnica glede odgovora na to vprašanje napotila na ortopeda, imenovanega zdravnika ... Za presojo spora je namreč ključna ugotovitev, da je košnja trave pomenila kršitev navodil zdravnika, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da za obstoj odpovednega razloga ni potrebno še dodatno dokazati, da se je kršitev navodil odrazila v poslabšanju zdravstvenega stanja tožnika.

16.Po mnenju pritožbe se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na odločbe ZPIZ o omejitvi tožnikove delovne zmožnosti (invalidnost III. kategorije), ker jih odločba ZZZS z dne 29. 8. 2023 ne omenja. Ta pritožbena navedba se nanaša zlasti na prvostopenjsko obrazložitev, da je osebna zdravnica na vprašanje, ali smatra, da je košnja trave v skladu z odločbo ZPIZ, odgovorila, da tožnik ni bil sposoben niti za opravljanje izredno lahkega fizičnega dela v službi ... Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta del prvostopenjske obrazložitve niti ni ključen za ugotovitev kršitve iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je njen obstoj utemeljen s preostalimi prvostopenjskimi razlogi.

17.Prvostopenjski presoji o obstoju pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1) pritožba neuspešno oporeka z navedbo, da je bil tožnik zaposlen pri toženki od leta 2007 in da z njegovim delom ni bilo nič narobe. Ti okoliščini je sodišče prve stopnje upoštevalo, a je pravilno zaključilo, da ne pretehtata nad težo ostalih okoliščin, s katerimi je utemeljilo obstoj pogoja: porušeno zaupanje; toženka je vedno spoštovala vse omejitve zdravstvenega stanja tožnika; ta je bolniški stalež zlorabil, pri čemer očitno ni šlo le za enkratni dogodek na dan kontrole bolniškega staleža (česar pritožba konkretizirano ne prereka) ...

18.Pavšalna in zmotna je pritožbena navedba, da je dejanski razlog odpovedi ta, da toženka ni več potrebovala tožnika, ker je bil od 25. 7. 2022 dalje v bolniškem staležu in ker je bila njegova delovna zmožnost zaradi invalidnosti omejena. To trditev je s sklicevanjem na izpoved člana uprave toženke, ki je očitano zanikal, pravilno ovrglo že sodišče prve stopnje.

19.Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo oziroma zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev izredne odpovedi.

20.S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodno odločbo potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

21.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam s tem nastale stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Zveza: