Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če storilec plača polovico globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo in kljub temu vloži zahtevo za sodno varstvo v zakonitem roku, izgubi pravico do polovičnega plačila, kar pomeni, da bo po pravnomočnosti sodbe o zahtevi za sodno varstvo moral plačati še preostanek izrečene globe skupaj s stroški postopka na sodišču, če bo sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ali zavrglo.
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
A. 1. Prekrškovni organ, Policijska postaja Koper, je storilcu F. M. izdala plačilni nalog št. 100193501 z dne 12. 4. 2011 zaradi prekrška po prvem odstavku odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), s katerim mu je izrekel globo v višini 250,38 EUR. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo ZSV 247/2011 z dne 11. 9. 2012 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in storilcu v plačilo naložilo sodno takso.
2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 3. točke prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), s predlogom naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni. Navaja, da je po prejemu plačilnega naloga storilec na prekrškovni organ naslovil dva dopisa, v katerih je sicer navajal, da mu je bil plačilni nalog izdan neupravičeno in na osnovi enostranske prijave A. M., obenem je prosil prekrškovni organ za navodila, kako naj v prihodnje ravna, in priložil kopijo potrdila o plačilu globe v polovičnem znesku. Prekrškovni organ je kljub temu, da je bila globa že plačana, obe vlogi štel za zahtevi za sodno varstvo in ju v reševanje odstopil Okrajnemu sodišču v Kopru. Vrhovna državna tožilka meni, da je plačilni nalog s plačilom globe v polovičnem znesku postal pravnomočen, zato je sodišče z nadaljnjim postopkom zoper storilca kršilo 3. točko prvega odstavka 156. člena ZP-1. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.
4. Prekrškovni organ je storilcu izdal plačilni nalog 100193501 z dne 12. 4. 2011 zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ker je dne 25. 3. 2011 z vozilom zasledoval bivšo ženo A. M. Storilec je dne 13. 4. 2011 plačal polovični znesek globe v višini 125,19 EUR in isti dan na prekrškovni organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da pošilja kopijo potrdila o plačilu globe, obenem pa je navedel, da je plačilni nalog izdan neupravičeno na osnovi enostranske prijave in laži bivše žene, ki se mu želi maščevati. Poudaril je, da bivše žene ni zasledoval, slučajno je vozil za njo, želel pa se je z njo pogovoriti zaradi samovoljnega vstopa v njegovo stanovanje in izrečenih groženj. Na prekrškovni organ je storilec naslovil še dopis z dne 20. 4. 2011, vendar v tem delu ni mogoče pritrditi navedbam vrhovne državne tožilke, da je sodišče tudi to vlogo štelo za zahtevo za sodno varstvo. Iz sodbe Okrajnega sodišča v Kopru izhaja, da je sodišče kot zahtevo za sodno varstvo štelo le vlogo, ki jo je prekrškovni organ prejel 15. 4. 2011, ne pa tudi dopisa z dne 20. 4. 2011, ki ga je prekrškovni organ prejel po izteku roka za vložitev zahteve za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo ZSV 247/2011 z dne 11. 9. 2012 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.
5. Storilcu je bil izdan plačilni nalog na podlagi 57. a člena ZP-1, za katerega se uporabljajo določbe 57. člena ZP-1, kolikor v 57. a členu ZP-1 ni določeno drugače. Pravica do plačila polovičnega zneska globe je urejena v četrtem odstavku 57. člena ZP-1, ki določa, da kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo v osmih dneh od prejema plačilnega naloga, lahko v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plača polovico izrečene globe.
6. Ni mogoče pritrditi stališču vrhovne državne tožilke, da plačilni nalog postane pravnomočen, če storilec v predpisanem roku plača polovični znesek izrečene globe. Na ta način bi se namreč storilcu odvzelo ustavno pravico do pravnega sredstva. Če storilec plača polovico globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo in kljub temu vloži zahtevo za sodno varstvo v zakonitem roku, izgubi pravico do polovičnega plačila, kar pomeni, da bo po pravnomočnosti sodbe o zahtevi za sodno varstvo moral plačati še preostanek izrečene globe skupaj s stroški postopka na sodišču, če bo sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ali zavrglo. Pravica do plačila polovične globe je namreč dana le tistim storilcem, ki ne zahtevajo sodnega varstva.
7. V obravnavanem primeru je storilec plačal globo v polovičnem znesku pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo in obenem pravočasno vložil še vlogo, ki jo je sodišče obravnavalo kot zahtevo za sodno varstvo. S plačilom polovičnega zneska globe, plačilni nalog Policijske postaje Koper št. 100193501 z dne 12. 4. 2011 še ni postal pravnomočen, zato uveljavljena kršitev 3. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1 ni podana.
8. Kršitev, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vrhovna državna tožilka, ni podana, zato je Vrhovno sodišče njeno zahtevo na podlagi 425. člena ZKP, v zvezi s 171. členom ZP-1, zavrnilo.