Jedro

Ker se je dolžnik v predmetni zadevi zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi hkrati od njega in od kreditojemalca. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, kot tudi zoper solidarnega poroka. Upnik je v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca v pretežnem delu uspel in je tako pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 37405/2018 z dne 9. 5. 2018 razveljavi ter bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

II. Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločitev v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo.

2. Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da njegov ugovor ni obrazložen. Treba je tudi upoštevati, da je šlo za laični ugovor. S tem, ko je dolžnik navedel, da zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, je dejansko prerekal trditev upnika o tem, da naj bi mu bil dolžnik nekaj dolžan. Ker je torej dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi v celoti, je terjatev v celoti sporna. Nadalje je dolžnik v ugovoru navedel, da ne nastopa kot dolžnik, temveč kot porok, v zvezi s tem pa je predložil tudi kreditno pogodbo med upnikom in dolžnikom A. A. Dolžnik je torej navedel, da v razmerju do upnika ni dolžnik, temveč zgolj porok neki drugi osebi, ki je dejanski dolžnik. Ko pa dolžnik dejansko v ugovoru navaja, da ni dolžnik in v zvezi s tem predloži tudi ustrezno listino oz. dokaz, iz katerega izhaja, da dejansko ni v dolžniškem razmerju nasproti upniku, je vsekakor treba šteti, da je ugovor utemeljen. Če bi se namreč v pravdnem postopku ugotovilo, da tožena oseba ni dolžnik, bi bilo tožbeni zahtevek namreč treba zavrniti, sama presoja dolžniškega ter poroštvenega razmerja pa je v domeni pravdnega sodišča. Poleg tega iz sklepa opr. št. VSL III Cp 1953/2002 izhaja, da če je dolžnik v izvršbi porok, je treba po naravi stvari obrazloženost njegovega ugovora presojati drugače, kot če bi nastopal na strani dolžnika glavni dolžnik. Nadalje je dolžnik v ugovoru dokazno podprto zatrjeval, da je upnik vložil dva predloga za izvršbo v isti višini, s čimer je dejansko podal ugovor litispendence, kar ni zgolj razlog za zavrnitev zahtevka, temveč celo razlog za njegovo zavrženje. Končno dolžnik v ugovoru navaja, da je bila kreditna pogodba že odplačana v višini 50.261,19 EUR, kar pomeni, da dolžnik navaja najmanj dejstvo, da je dolg že delno odplačan in v zvezi s tem prilaga tudi dokaz (konto kartico). Navedeno pomeni ugovor po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ. S svojimi ugovornimi navedbami tako dolžnik nasprotuje verodostojnosti listine, ki je podlaga za izvršbo, s tem pa v celoti nasprotuje tudi temelju terjatve, kar je pravno pomembno dejstvo. Nazadnje dolžnik izpostavlja, da je prvostopenjski sklep do te mere neobrazložen, da ga ni moč preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZPP po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Prvostopenjska obrazložitev je namreč povsem pavšalna, saj se v ničemer ne opredeli do uveljavljanih dejanskih ugovornih razlogov. Poleg tega je o odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa in vsebino podanega ugovora, kar je bistvena kršitev določb ZPP po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Dolžnik tako višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi tako, da ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi opr. št. VL 37405/2018 z dne 9. 5. 2018 razveljavi v delu, v katerem se dolžniku nalaga plačilo terjatve in je dovoljena izvršba ter so odmerjeni stroški in je določen izvršitelj, hkrati pa naloži upniku v plačilo stroške pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi. Posredno pa dolžnik predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodišče je pritožbo poslalo upniku v odgovor. Upnik je v roku na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika B. d.o.o. zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. VL 37405/2018 z dne 9. 5. 2018, ker je ugotovilo, da ugovor ni obrazložen, saj dolžnik v njem ni navajal pravno relevantnih dejstev.

6. Skladno s prvim odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v dajatvenem delu, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Zatrjevana dejstva morajo biti pravno relevantna, to je taka, ki bi v pravdnem postopku pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999). Za ugovor, ki ni obrazložen, se šteje, da je neutemeljen (prvi odstavek 61. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ).

7. V obravnavani zadevi je dolžnik v ugovoru navedel, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi popisa terjatev kot verodostojne listine, iz kreditne pogodbe reg. št. LD00 pa je razvidno, da sam nastopa kot porok in ne kot dolžnik. Kreditno pogodbo sta dne 16. 6. 2017 sklenila upnik in kreditojemalec A. A., za znesek 99.534,77 EUR. Nadalje iz ugovora izhaja, da je upnik že vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine VL 37091/2018 proti kreditojemalcu A. A. po navedeni kreditni pogodbi, za znesek 50.951,14 EUR. Upnik je tako po kreditni pogodbi reg. št. LD00 za preostanek dolga vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Če bo upnik uspel po obeh predlogih, bo tako imel možnost podvojitve svoje terjatve, saj je poroka prekvalificiral v dolžnika. Poleg tega sta kreditojemalec in porok ob sklenitvi pogodbe dala tudi menice v zavarovanje terjatve in lahko tako upnik pridobi izvršilni naslov tudi na tej podlagi. Dolžnik je tudi navedel, da je bila kreditna pogodba sklenjena za znesek 99.534,77 EUR in odplačana v višini 50.261,19 EUR. Ravnanje upnika po mnenju dolžnika ni korektno, saj bi imel pravico vložiti samo en predlog za izvršbo in izkazuje namerno podvojitev terjatve. V dokaz svojih navedb je dolžnik ugovoru priložil kreditno pogodbo reg. št. LD00, menične izjave, svojo poroštveno izjavo, konto kartico in kopijo sklepa o izvršbi VL 37091/2018 ter ugovora zoper navedeni sklep.

8. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mogoče šteti kot obrazložen in je nasprotno stališče v izpodbijanem sklepu zmotno. Iz ugovornih navedb in priloženih listin izhaja, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi verodostojne listine (izpiska iz poslovnih knjig), izdane na podlagi kreditne pogodbe reg. št. LD00, ki sta jo sklenila upnik in A. A. kot kreditojemalec. S poroštveno izjavo z dne 14. 6. 2017 se je na podlagi navedene kreditne pogodbe dolžnik v predmetni zadevi, B. d.o.o., zavezal kot porok in plačnik. Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Ker se je dolžnik v predmetni zadevi, B. d.o.o., zavezal kot porok in plačnik, lahko tako upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi tudi hkrati od njega in od kreditojemalca A. A. 9. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, A. A. (izvršilni postopek, opr. št. VL 37091/2018), kot tudi zoper solidarnega poroka B. d.o.o. (predmetni izvršilni postopek opr. št. VL 37405/2018). Ne gre sicer za litispendenco, kot zmotno meni dolžnik v pritožbi, saj sta v obeh postopkih različna dolžnika (prim. tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Je pa iz izvršilnega vpisnika razvidno, da je upnik v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca, opr. št. VL 37091/2018 v pretežnem delu uspel in je tako s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. VL 37091/2018 z dne 8. 5. 2018 pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika. To je dolžnik v obravnavanem (laičnem) ugovoru tudi smiselno uveljavljal, ko je trdil, da je sam le porok po kreditni pogodbi in da upnikovo ravnanje kaže na njegov namen podvojitve terjatve. Višje sodišče tako ugotavlja, da je dolžnik v ugovoru dokazno podprto uveljavljal pravno relevantno dejstvo in je zato ugovor treba šteti kot obrazložen. Pritožbi je zato višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se sklep o izvršbi VL 37405/2018 z dne 8. 5. 2018 razveljavi ter bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in drugi odstavek 62. člena ZIZ).

10. Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločitev v pravdnem postopku (smiselno tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).