Jedro

Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.

Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v celoti potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v 1. točki izreka: ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 27. 9. 2017 (delno) ugodilo in izvršbo ustavilo za dne 2. 10. 2017 plačanih 4.501,80 EUR, - v 2. točki izreka: v ostalem delu sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, - v 3. točki izreka: odločilo, da bo o zahtevku in stroških iz 2. točke odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju kot pristojnim sodiščem.

2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Izpostavlja, da dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini izterjevane terjatve, temveč to terjatev priznava. Poleg tega dolžnik ugovoru ni priložil nobenih dokazov, ki bi potrjevali dogovor med strankama. Meni, da je zaslišanje B. T. za predmetni postopek brezpredmetno, saj ta oseba s strankama postopka nima nobene zveze, niti dolžnik ni v ugovoru navedel, o čem bosta izpovedala ta oseba in njegov zakoniti zastopnik. Iz previdnosti podredno podaja pritožbo iz razloga, ker je dolžnikov ugovor (vsaj) deloma neutemeljen. Poudarja, da je dolžnik ne glede na dve izvedeni plačili poplačal zgolj del terjatev in ne celotnih računov št. 24-02/17 in 44-03/17. Sam namreč zahteva tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti, kar pomeni, da terjatvi nista bili poplačani v celoti. Ker je dolžnik ti terjatvi priznal ter ju ne omenja kot del domnevnega dogovora, bi moralo sodišče izvršbo potrditi vsaj v delu še neplačane terjatve po računih št. 24-02/17 in 44-03/17. Poleg tega izpostavlja, da je ob vložitvi odgovora na ugovor že pretekel domnevni rok iz dogovora med strankama za plačilo prvega obroka v višini 3.637,12 EUR (31. 10. 2017), vendar pa dolžnik tudi tega do vložitve pritožbe ni poplačal. Ker je upnik to izpostavil že v odgovoru na ugovor z dne 3. 11. 2017, bi moralo sodišče izvršbo potrditi vsaj še v tem delu. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter potrdi sklep o izvršbi, dolžniku pa naloži plačilo vseh stroškov predmetnega postopka; podredno predlaga, naj izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na plačilo še neplačane terjatve, ki izhaja iz računov št. 24-02/17 in 44-03/17, ter v delu, ki se nanaša na že zapadli znesek v višini 3.637,12 EUR, razveljavi ter potrdi sklep o izvršbi, dolžniku pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo vztraja pri svojih navedbah iz ugovora. Dodatno pojasnjuje, da sta se za zahtevka pod oznakama št. 1 in 2, plačana 2. 10. 2017, pooblaščeni osebi strank dogovorili, da se zamudne obresti glede na dogovorjeno spremenjeno dinamiko plačil ne obračunavajo. Dodaja tudi, da je pri navajanju dokazov prišlo do pomote in je bil namesto P. J. (katere zaslišanje predlaga sedaj) naveden B. T. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Po stališču sodne prakse je neobrazložen samo tak ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami (primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010).

7. Upoštevaje pravilno ugotovitev, da se stranki strinjata glede v ugovoru navedenega delnega plačila dolžnika (kajti upnik je v odgovoru na ugovor izrecno potrdil dve zatrjevani plačili dolžnika v skupnem znesku 4.501,80 EUR), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodilo za nesporni znesek delnega plačila in izvršbo v tem delu ustavilo (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). Gre za dolžnikovi plačili, izvedeni 2. 10. 2017, kar je po izdaji sklepa o izvršbi, in v zvezi s katerima je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal samo v delu, v katerem je dovoljena izvršba (ne pa tudi v naložitvenem (t.i. kondemnatornem) delu), ter postopalo v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ (to je kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova).

8. Glede na dejstvo, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je s plačiloma z dne 2. 10. 2017 plačal (vse) zahtevke pod oznakama št. 1 in 2 (torej tako obe glavnici kot tudi zakonske zamudne obresti od teh glavnic), upnik pa v odgovoru na ugovor tej ugovorni trditvi ni z ničimer konkretizirano oporekal, bi sicer sodišče prve stopnje moralo dolžnikovemu ugovoru ugoditi in izvršbo ustaviti tudi glede zakonskih zamudnih obresti od glavnic pod oznakama št. 1 in 2 v predlogu za izvršbo (ne pa le za zneska glavnic v skupnem znesku 4.501,80 EUR). Vendar pa se dolžnik zoper sprejeto in zase manj ugodno odločitev, da bo o zakonskih zamudnih obrestih od glavnic pod oznakama št. 1 in 2 odločeno v pravdnem postopku, ni pritožil, upniku pa bi bila nasprotna odločitev (ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe v navedenem delu) nedvomno v škodo, zato višje sodišče zaradi prepovedi _reformatio in peus_ v tem delu izpodbijanega sklepa ni spreminjalo (359. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker se upnik na neplačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnic pod oznakama št. 1 in 2 sklicuje šele v obravnavani pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj na to dejstvo ni mogel brez svoje krivde opozoriti že v odgovoru na ugovor, gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (glej tretji odstavek 58. člena ZIZ in prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V preostalem delu, ki se nanaša na zahtevke pod oznakami št. 3 do vključno 7 v predlogu za izvršbo, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo kot obrazložen na podlagi drugega odstavka 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ in posledično v navedenem delu sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavilo ter odločilo, da bo o tem zahtevku in stroških postopka v nadaljevanju odločeno v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Dolžnik se je namreč v tem delu skliceval na sklenjen dogovor pooblaščenih oseb strank glede podaljšanja roka za plačilo odprtih računov po določeni dinamiki (v treh zneskih po 3.637,12 EUR zadnjega dne v posameznem mesecu - oktobra, novembra in decembra 2017). Ta zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga oziroma o kasnejši zapadlosti posameznih delnih zneskov izterjevane terjatve tudi po oceni višjega sodišča predstavlja pravno pomembno dejstvo. Z uveljavljanjem tega dejstva bi dolžnik v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, tudi za dokazovanje tega dejstva pa je podal dokazna predloga - zaslišanje svojega direktorja in upnika B. T., pri čemer mu ni bilo treba podrobneje navesti, o čem naj bi zaslišani osebi izpovedali (iz ugovora je razvidno, da naj bi njuni zaslišanji potrdili obstoj zatrjevanega dogovora o obročnem odplačilu preostanka dolga).

11. Pritožnikovo poudarjanje brezpredmetnosti predlaganega zaslišanja B. T. v tej fazi postopka ni pravno pomembno. O tem, kakšen pomen ima predlagano zaslišanje za predmetni postopek (ali B. T. s strankama postopka dejansko nima nobene zveze, ali pa gre le za (očitno) pomoto pri oblikovanju dokaznega predloga), se bo ukvarjalo sodišče v pravdnem postopku; ob presoji obrazloženosti ugovora pa o dokazni vrednosti predlaganih dokazov ni mogoče razpravljati.

12. Ker pritožbeni očitki glede zmotne uporabe materialnega prava niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).