Jedro

Iz spisa izhaja, da je upnica v odgovoru na ugovor glede ugovorne navedbe dolžnice, da je kredit na dan izročitve tudi v celoti vrnila, pojasnila, da je dolžnica z navedenim plačilom poplačala kredit D. Z., česar ni trdila v predlogu za izvršbo, ter tudi predložila nove dokaze, ki jih ni predložila k predlogu za izvršbo. Te navedbe in dokaze je sodišče prve stopnje presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor skupaj s prilogami ni vročilo dolžnici pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi že navedenih navedb in dokazov upnice, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih pravno odločilnih dejstvih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani točki I in III izreka se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe (II. točka izreka) in dolžnici naložilo, da v roku 8 dni povrne upnici 742,52 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (III. točka izreka).

2. Dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev v zvezi z ugovornim razlogom izpolnitve terjatve po 8. točki 55. člena ZIZ oprlo na nove trditve in dokaze, ki jih je upnica navedla šele v odgovoru na ugovor (ni jih navedla v predlogu za izvršbo). Ker je dolžnica prejela odgovor na ugovor s prilogami šele hkrati z izpodbijanim sklepom, se glede novih trditev in dokazov upnice ni imela možnosti izjaviti, zaradi česar je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (načelo kontradiktornosti). V nadaljevanju dolžnica obširno pojasnjuje, da tudi sicer novi dokazi ne dokazujejo trditve upnice, da dolg dolžnice naj ne bi prenehal, ter se opredeljuje do odgovora na ugovor, ker ji to do vložitve pritožbe ni bilo omogočeno.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. V tovrstnem primeru je ugovor mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

6. V obravnavanem primeru je odločilno, da mora biti kontradiktornost v postopku zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje. Tudi če ni izrecne zakonske določbe, ki bi določala ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v izjavo ali ne, mora sodišče odločitev o vročanju sprejeti ob upoštevanju težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave. Ustava od sodišč ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov omogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka, do očitno pravno nepomembnih ali neutemeljenih navedb nasprotnika in do vlog, ki ne vsebujejo ničesar novega. Vse preostale vloge pa mora sodišče prve stopnje, če nanjo opre svojo odločitev, vročiti nasprotniku v sodnem postopku in mu določiti primeren rok za izjavo o navedbah v tej vlogi. S tem se varuje bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se izjavi tako o dejanskih kot tudi pravnih vidikih zadeve. Stranka ima pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in lahko vpliva na odločitev sodišča, in to že v postopku na prvi stopnji. V skladu z določbami ZIZ opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka, saj dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor zakonsko ni predviden. Zato načeloma zadošča, da sodišče upnikov odgovor na ugovor pošlje dolžniku zgolj v vednost. 7. Dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev v zvezi z ugovornim razlogom o izpolnitvi terjatve po 8. točki 55. člena ZIZ oprlo na nove trditve in dokaze, ki jih je upnica navedla šele v odgovoru na ugovor in ne v predlogu za izvršbo. Iz spisa izhaja, da je upnica v odgovoru na ugovor glede ugovorne navedbe dolžnice, da je kredit na dan izročitve tudi v celoti vrnila, pojasnila, da je dolžnica z navedenim plačilom poplačala kredit D. Z., česar ni trdila v predlogu za izvršbo, ter tudi predložila nove dokaze, ki jih ni predložila k predlogu za izvršbo. Te navedbe in dokaze je sodišče prve stopnje presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor skupaj s prilogami ni vročilo dolžnici pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi že navedenih navedb in dokazov upnice, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih pravno odločilnih dejstvih. Z navedenim postopanjem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ.

8. Zato je sodišče druge stopnje delno utemeljeni pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje glede ugovora dolžnice v I. točki izreka in glede stroškovne posledice v III. točki izreka razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ), ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V preostalem delu je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo II. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, saj dolžnica konkretiziranih pritožbenih navedb glede odločitve o zavrnitvi njenega predloga za odlog izvršbe ni podala, pri pritožbenem preizkusu v tem delu pa sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pred ponovno odločitvijo o ugovoru dolžnice bo sodišče prve stopnje moralo odgovor na ugovor upnice skupaj s prilogami vročiti dolžnici in ji tako dati možnost, da se v postopku izjavi o navedbah in dokazih upnice iz odgovora na ugovor.