Jedro

Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta nična Pogodba o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo št. MB01 ... in Sporazum o zavarovanju denarne terjatve, oba sklenjena v notarskem zapisu opr. št. SV .../2006 z dne 25. 8. 2006 (I. točka). Toženi stranki (v nadaljevanju toženka) je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožečim strankam (v nadaljevanju tožniki) plačati znesek 56.563,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od po 26. 7. 2016¹ plačanih anuitet od dneva plačila posamezne anuitete do plačila, kot vse podrobneje izhaja II. točke izreka izpodbijane sodbe.

2.Toženka se pritožuje zoper sodbo glede ugodilnega dela (ugotovljene ničnosti kreditnih pogodb in vrnitvenega zahtevka).

3.Postopek se prekine.

4.Tožniki v obravnavani zadevi uveljavljajo ničnost potrošniške kreditne pogodbe za stanovanjski kredit z valutno klavzulo (CHF) in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ki so jih dne 25. 8. 2006 v obliki notarskega zapisa z banko (toženko) sklenili prvi tožnik, druga tožnica in tretja tožnica kot kreditojemalci in zastavitelji ter četrti tožnik kot solidarni porok in zastavitelj. Zatrjujejo, da sta zgoraj navedeni pogodbi nični zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti slaboverne toženke glede valutnega tveganja ter zaradi znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe ter posledično uveljavljajo vrnitev zneska v višini 56.563,87 EUR, kar predstavlja denarni znesek, ki so ga tožniki plačali toženki in presega glavnico prejetega kredita, skupaj s pripadki (kondikcijski zahtevek).

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 v skladu s tretjim odstavkom, točko (a) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) s sklepom z dne 18. 11. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (SEU) naslovilo vprašanji glede razlage člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 (v nadaljevanju Direktiva). Postavljeni vprašanji se glasita:

"1. Ali je treba člen 3(1) Direktive in razlage Sodišča EU o merilih presoje predpostavke "znatno neravnotežje" pri pogodbenem pogoju, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razlagati tako, da nasprotuje sodni razlagi nacionalnega prava, ki v primeru, da se to tveganje ne realizira na način, da mora potrošnik vrniti banki višji skupni znesek denarja kot ga je ob sklenitvi pogodbe, glede na elemente, ki so mu bili takrat znani, lahko pričakoval in izračunal, takšen pogoj ne razglasi za nepošten?

2. Ali je treba člen 3(1) Direktive in sodbo Sodišča EU C-405/21 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere se pogodbeni pogoj, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razglasi za nepošten, zgolj na podlagi meril Sodišča EU, s katerimi se opredeljuje zahteva "dobre vere"?”.

6.Toženka v pritožbi izpodbija prvostopenjsko odločitev o ničnosti kreditnih pogodb potrošnikov, vezanih na tujo valuto (CHF), zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, kot jih določal Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), v katerega je bila prenesena Direktiva. Določba 24. člena ZVPot predstavlja materialnopravne predpostavke za ugotavljanje nepoštenosti pogodbenega pogoja, ki so v Direktivi ubesedene v členu 3(1). O vprašanju nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 24. člena ZVPot in s tem povezanim vprašanjem ničnosti kreditne pogodbe (23. člen ZVPot)² je zato treba odločiti upoštevaje odgovor SEU v zgoraj navedeni zadevi Višjega sodišča v Mariboru.

7.Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025.³ Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS⁴ prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).⁵

8.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi SEU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.⁶

9.Zoper predmetni sklep o prekinitvi postopka imajo stranke v skladu z 211. členom Zakona o pravdnem postopku pravico do pritožbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.⁷

-------------------------------

1Dne 26. 7. 2016 je vsota posameznih plačanih anuitet tožnikov dosegla s strani tožene izplačano glavnico kredita, vse v evrski protivrednosti.

2V skladu z navedeno določbo so pogodbeni pogoji nični.

3Odločitev v predloženi zadevi bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a. člena ZS) in bodo sodišča morala upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah.

4"Postopek v zadevi, kjer je bil vložen predlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sodišče s sklepom iz prvega ali drugega odstavka tega člena prekine do prejema predhodne odločbe, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri sodišče odloča. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva.".

5Tako je postopalo tudi VSRS v zadevah: sklep X Dor 238/2022-6 z dne 8.3.2023, sklep II DoR 462/2024 z dne 18.06.2025 in sklep II DoR 120/2025 z dne 18.06.2025, sklep II DoR 324/2025 z dne 1. 10. 2025, VSM sklep I Cp 840/2021 z dne 16. 11. 2021.

6Pritožbeno sodišče se sicer zaveda, da je Vrhovno sodišče v zvezi z vrnitvenim zahtevkom v zadevi kredita, vezanega na tujo valuto CHF, že zastavilo predhodno vprašanje Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025, vendar mora v predmetni zadevi prvenstveno odločiti o vprašanju ničnosti kreditne pogodbe, zato je trajanje prekinitve vezalo na sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

7Zoper sklep o prekinitvi postopka je pritožba izrecno izključena le v zadevi, kjer je bil izdan sklep, s katerim je sodišče predhodno vprašanje odstopilo v odločanje Sodišču EU (tretji odstavek 113.a člena ZS), to pa ne velja za ostale sklepe o prekinitvi postopka. Določba tretjega odstavka 113.a člena je izjema, izjeme pa je treba razlagati ozko, ta izjema pa je določena s prav posebnim namenom, da instančno sodišče ne bi moglo nižjemu sodišču preprečiti postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU.

Zveza:

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - člen 267, 267/1

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 3(1)

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 211 Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 113a, 113a/3, 113a/6 Zakon o ustavnem sodišču (1994) - ZUstS - člen 23, 23/3 Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 23, 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.