Jedro

Sodišču se do nepopolnega dokaznega predloga, ko stranka ne pojasni, o čem naj bi priča izpovedala, ni treba opredeliti.

T. i. protispisnost je podana, kadar sodišče v sodbo napačno prenese vsebino listine. V obravnavanem primeru se sodišče v sodbi ne sklicuje na listino, ki jo izpostavlja pritožba, in ne navaja njene vsebine. Takšen pritožbeni očitek vsebinsko meri na (nedopusten pritožbeni razlog) zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa na navedeno procesno kršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki iz naslova vračila varščine naložilo plačilo zneska v višini 386,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.7.2003 dalje in povrnitev pravdnih stroškov v višini 589,90EUR (1. in 3. točka izreka) ter ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 475,71 EUR (2. točka izreka).

Tožena stranka izpodbija sodbo v celoti iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške predmetnega postopka. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ni upoštevalo vseh dokaznih predlogov tožene stranke, pri tem se sklicuje ne 450., 7. in 442. člen ZPP. Zaslišanje prič je tožena stranka predlagala pravočasno in pravilno ter je celo obrazloženo pojasnila, kaj bo posamezna priča vedela izpovedati. Z zaslišanjem prič M. T. in V. R. je tožena stranka hotela dokazovati elemente odškodninske odgovornosti, da je tožeča stranka ravnala protipravno in toženi stranki povzročila škodo, česar ni mogla izkazati z morebitnimi drugimi dokaznimi predlogi. Prvostopno sodišče ni izvedlo zaslišanja teh dveh prič, niti se ni do tega obrazloženo opredelilo v izpodbijani sodbi, s tem je prvostopno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP. Nadalje tožena stranka s pritožbo očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je najemno razmerje prenehalo 17.7.2003, medtem ko iz dopisa tožeče stranke z dne 6.3.2007 izhaja, da je najemno razmerje prenehalo v letu 2005. Navedeno kaže na nestrokovnost postopanja prvostopnega sodišča, saj je nekritično, brez skrbne in vestne presoje dokazov, povsem neutemeljeno verjelo zgolj izpovedbi matere tožeče stranke. Posledica omenjenih kršitev je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotna uporaba materialnega prava. Tožena stranka se protivi tudi drugi in tretji točki izreka izpodbijane sodbe in se sklicuje na že podane pritožbene navedbe. Sodišče nikakor ne bi zaključilo, da terjatev tožene stranke ne obstoji, če bi se spustilo v temeljito in skrbno presojo dejanskega stanja, posledično bi bila drugačna tudi odločitev o stroških.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor mahne vrednosti. Sodbe v postopku v sporih mahne vrednosti ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP (1. odstavek 458. člena ZPP). Zato so pritožbene navedbe v tej smeri nerelevantne in se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo. Posledično je nerelevanten tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP s tem, da naj se prvostopno sodišče ne bi opredelilo do zavrnitve dveh dokaznih predlogov tožene stranke z zaslišanjem prič. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je dokazni predlog tožene stranke z zaslišanjem priče T. M. nepopoln, kajti tožena stranka ni z ničemer navedla, o čem bi priča izpovedala, zato tudi ni obstajala dolžnost prvostopnega sodišča, da se do nepopolnega dokaznega predloga opredeli. Medtem ko je zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče V. R., ki bi izpovedal o zamenjavi stekla na balkonskih vratih, obrazložena. Prvostopno sodišče je namreč omenjeni dokazni predlog zavrnilo kot nepotrebnega, ker je ugotovilo, da je bilo steklo na balkonskih vratih na vogalu počeno že ob vselitvi tožeče stranke in zato za škodo na steklu na balkonskih vratih ni odgovorna tožeča stranka, saj je splošno znano, da se ob zapiranju in odpiranju vrat razpoka na steklu povečuje.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP – t. i. protispisnost, ki naj bi bila podana med zaključkom prvostopnega sodišča, da je najemno razmerje prenehalo 17.7.2003, in dopisom tožeče stranke z dne 6.3.2007 (priloga A49) iz katerega naj bi po oceni tožene stranke izhajalo, da je najemno razmerje prenehalo leta 2005. Pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana kršitev po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj prvostopno sodišče v izpodbijano sodbo ni napačno preneslo vsebine listine pod prilogo A 49, namreč prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi sploh ne navaja vsebine te listine. Omenjeni pritožbeni očitek se vsebinsko nanaša na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, vendar pa v sporih majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati iz tega razloga (1. odstavek 458. člena ZPP).

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe iz že navedenih razlogov, pa tudi sicer je ugovor nespecificiran in se nanaša na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v obravnavani zadevi ni dopusten pritožbeni razlog.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, tožena stranka nosi svoje stroške, ker s pritožbo ni uspela, ter tožeča stranka zato, ker odgovor na pritožbo ne predstavlja potrebnega stroška v smislu 155. člena ZPP.