Jedro

Tožničina vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa dolžnika po ZPIUOD. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica v relevantnem obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 ni bila prejemnica oziroma upravičenka do navedenih socialnih transferjev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnice z dne 30. 10. 2015 za odpis davčnega dolga.

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta se davčni organ sklicuje na določbe Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (v nadaljevanju ZPIUOD), kjer je v 4. členu določeno, da Finančna uprava Republike Slovenije odloči o enkratnem odpisu davčne obveznosti zavezanca na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, ter predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Dolžnik je v skladu z 2. točko 2. člena ZPIUOD fizična oseba, ki ima dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Dolžnik je tudi fizična oseba, ki je navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dolžnik po tem zakonu ne more biti fizična oseba, nad premoženjem katere se vodi postopek osebnega stečaja. Iz uradno pridobljenih podatkov iz evidenc izhaja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa dolžnika v skladu z 2. točko 2. člena ZPIUOD, zato je bilo potrebno vlogo za odpis davčnega dolga zavrniti.

3. Drugostopni davčni organ je pritožbo tožnice z odločbo št. DT 499-31-368/2015-2 z dne 5. 2. 2016 zavrnil kot neutemeljeno. Odpis davčnih obveznosti na podlagi ZPIUOD se lahko odobri le davčnemu zavezancu, ki se šteje za dolžnika po 2. točki 2. člena tega zakona. V konkretni zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnica v relevantnem obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 ni bila prejemnica oziroma upravičenka do socialnih transferjev (denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino). Tožnica je sicer vlogi priložila odločbo Centra za socialno delo, na podlagi katere je prejela izredno denarno pomoč v enkratnem znesku, vendar je to prejela v juniju 2013, kar je izven relevantnega obdobje, ki se zahteva po ZPIUOD. Zato je pravilen zaključek, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za enkratni odpis davčnih obveznosti na podlagi ZPIUOD, in je bila njena zahteva pravilno zavrnjena kot neutemeljena.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga, da se zadeva vrne v ponovno odločanje. Razlog za tožbo so nizki dohodki, saj je njen edini dohodek pokojnina v višini 356,36 EUR, živi sama in ima zato visoke stroške. Glede na opisano finančno stanje ni zmožna plačati sodnih taks.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu spisov in izpodbijane odločitve sodišče sodi, da je odločitev pravilna in skladna z zakonom. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi navedeni v obrazložitvi, zato se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), nanje sklicuje.

8. Tožbeni ugovori so po vsebini enaki pritožbenim, na katere v celoti in pravilno odgovori že davčni organ druge stopnje. Pri tem pravilno poudari, da kljub težki finančni situaciji, v kateri se je tožnica znašla, in potencialni socialni ogroženosti, predmetnega dolga ni mogoče odpisati, ker tožnica ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev. Tožničina vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa dolžnika po ZPIUOD. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica v relevantnem obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 ni bila prejemnica oziroma upravičenka do navedenih socialnih transferjev. Na podlagi odločbe Centra za socialno delo je sicer prejela izredno denarno pomoč v juniju 2013, kar pa je izven relevantnega obdobja. Sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno, da v postopku izdaje izpodbijanih aktov ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njihovo odpravo, pa tudi tožnica v tožbi ni navedla dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Odločbi sta tako po oceni sodišča pravilni in odločitev je pravilno utemeljena z določbami ZPIUOD.

9. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.