Jedro

Priporni razlog ponovitvene nevarnosti obstoji kljub temu, da obdolženi še ni bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje, morajo pa biti seveda podane druge konkretne okoliščine, po katerih je moč sklepati o obstoju tega pripornega razloga. Priporni razlog begosumnosti je glede na obdoženčevo nedosegljivost podan, čeprav je bila preiskava lahko zaključena brez obdolženčevega zaslišanja in je bila vložena obtožba.

Izrek

Pritožbe zagovornikov obdolženih B.O., V.H. in B.G. se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je po vloženi obtožbi podaljšalo pripor po 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP zoper obdolžena B.O. in V.H.. Obdolženca sta priprta od 30.6.1999 dalje. Na predlog okrožnega državnega tožilca pa je Okrožno sodišče v Krškem odredilo pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP zoper obdolženega B.G.. Zoper tega obdolženca je odredilo še razpis tiralice.

Proti navedenemu sklepu so se pritožili zagovorniki vseh treh obdolžencev. Vsi trije predlagajo ugoditev pritožbi in predvsem odpravo pripora, zagovornica obdolženega B.O. pa predlaga nadomestitev s hišnim priporom. Enak predlog ima tudi zagovornik obdolženega V.H..

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev vseh pritožb kot neutemeljenih.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja konkretne okoliščine, na podlagi katerih utemeljeno zaključuje o obstoju utemeljenega suma, da naj bi obdolžena O. in H. storila kaznivo dejanje, navedeno v obtožnici, in da še vedno pri obeh navedenih obdolžencih obstoji priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

Pritožbeno sodišče zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja temeljne predpostavke za podaljšanje pripora, to je utemeljenosti suma, sprejema, prav tako pa tudi zaključke o obstoju pripornega razloga, saj so dovolj obrazloženi. Pri obeh navedenih obdolžencih je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotovljena ponovitvena nevarnost. Pravilno je tudi odločeno, da je za oba obdolženca neogibno potrebno zaradi varnosti ljudi, predvsem zaradi varnosti novih potencialnih uživalcev drog, da oba ostaneta še naprej v priporu in zato ni pogojev za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

Zagovornik obdolženega H. neutemeljeno navaja, da naj ne bi bilo ponovitvene nevarnosti, ker ta obdolženec še ni bil obravnavan ali obsojen za istovrstno kaznivo dejanje. Kot že v prejšnjih odločbah višje sodišče ponovno poudarja, da obravnavanje ali predkaznovanost ni temeljna okoliščina za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, pač pa je lahko to le ena od konkretnih okoliščin. Pri obdolženemu H. pa obstojijo druge konkretne okoliščine, ki jih je, kot že navedeno, prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo in je zato pravilno pripor podaljšalo. Zato je zagovornikova pritožbena navedba, da bi le predkaznovanost ali obravnavanost za istovrstno kaznivo dejanje pogojevala obstoj pripornega razloga, neutemeljena. Tudi zagovornica obdolženega O. s pritožbenimi navedbami, da ni podatkov o odjemalcih mamil, ki bi bili "gotovo zaslišani v preiskavi", če bi obstajali, ni mogla vplivati na pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje pa je navedlo tudi konkretne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da obstoji temeljna predpostavka za odreditev pripora, to je utemeljenost suma, da naj bi obdolženi B.G. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. in 2. odst. 196 čl. KZ. Ob utemeljeni obrazložitvi okoliščin, ki potrjujejo obstoj utemeljenosti suma tudi za tega obdolženca, zato ne more na obstoj vplivati pritožbena navedba njegovega zagovornika, da je bil verjetno ta obdolženec samo zlorabljen za pomoč in da naj ne bi bil zavestno udeležen pri dejanju. Pritožbeno sodišče torej ne dvomi v obstoj utemeljnosti suma in torej sprejema navedbe in obrazložitev sodišča prve stopnje. Prav tako pritožbeno sodišče sprejema tudi obrazložitev vseh konkretnih okoliščin, ki potrjujejo obstoj pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu. Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da se obdolženec skriva, saj se ni zglasil niti na policijsko postajo, niti ni sprejemal vabil za zaslišanje na sodišču. Tudi po nadomestni vročitvi preko sodnega vročevalca se ni zglasil na sodišču. Zato ta obdolženec med preiskavo sploh ni bil zaslišan.

Obstoj pripornega razloga pa je potrjen še s podatki iz druge kazenske zadeve, v kateri ga tudi neuspešno iščejo. Odreditev pripora in razpis tiralice sta torej nujna, saj je obdolženec že dosedaj oviral potek kazenskega postopka, ker ga sodišče ni uspelo zaslišati.

Kazenski postopek pa bi bil predvsem oviran v fazi po vložitvi obtožnice, saj je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi tako iz formalnih kot iz vsebinskih razlogov nujna. Zato je zagovornikova pritožbena navedba, da ta priporni razlog ne obstoji, ker naj obdolženec dejansko ne bi oviral in onemogočil kazenskega postopka, neutemeljena. Sicer pa že sam zagovornik v pritožbi navaja, da je obdolženi G. "očitno odsoten že dlje iz kraja svojega prebivališča".

Zato je zaradi izvedbe kazenskega postopka odreditev pripora iz pripornega razloga begosumnosti vsekakor utemeljena. Prav tako pa je utemeljena odreditev pripora tudi iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj je sodišče prve stopnje tudi v zvezi s tem pripornim razlogom navedlo številne konkretne okoliščine, na podlagi katerih je prepričljivo zaključilo tudi glede obstoja tega pripornega razloga in o nujnosti ter neogibni potrebi tega ukrepa zlasti za varnost ljudi, predvsem potencialnih novih uživalcev drog.

Sicer pa obstoja tega pripornega razloga pritožba niti ne izpodbija.

Glede na navedeno so zato vse tri pritožbe zagovornikov neutemeljene in jih je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljene.