Jedro

V primeru, če se sodišče prve stopnje, ki odloča o začasni odredbi v že uvedenem pravdnem postopku, izreče za krajevno nepristojno za sojenje, se ta odločitev posledično nanaša tudi na (ne)pristojnost sodišča za odločanje o začasni odredbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v zadevi in odločilo, da zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi, izpodbijani sklep "odpravi", tako da se predmetni spor vodi pri krajevno pristojnem sodišču v Novem mestu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu dne 23.9.2004 vložila zoper toženo stranko tožbo zaradi plačila 25.786.891,00 SIT s pp in predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. ... z dne ... izdalo začasno odredbo.

Tožena stranka je zoper sklep vložila ugovor, o katerem sodišče še ni odločilo. Na ugovor tožene stranke o krajevni nepristojnosti sodišča, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna. Na pravilno ugotovljeno in s pritožbo neizpodbijano ugotovljeno dejansko stanje, da sta se pravdni stranki sporazumeli o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu leasingodajalca, to je tožeče stranke, ki ima sedež v Ljubljani (69. člen ZPP), se je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, pravilno izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v tej zadevi (prvi odstavek 22. člena ZPP).

Dejstvo, da je tožena stranka podala ugovor krajevne nepristojnosti v odgovoru na tožbo, ne pa tudi v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, na pravilnost izpodbijane odločitve nima nobenega vpliva.

Pristojnost sodišča za odločanje o začasni odredbi je v primeru, če je že uveden pravdni postopek, vezana na krajevno in stvarno pristojnost tistega sodišča, ki je pristojno odločati o sporu (drugi odstavek 266. člena ZIZ). V primeru, če pa se sodišče prve stopnje, ki odloča o začasni odredbi v že uvedenem pravdnem postopku, izreče za krajevno nepristojno za sojenje, se ta odločitev posledično nanaša tudi na (ne)pristojnost sodišča za odločanje o začasni odredbi. Zato je sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevalo ugovor tožene stranke, ki ga je podala v odgovoru na pritožbo (prvi odstavek

22. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 266. člena ZIZ) in se izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v zadevi, s tem pa tudi za odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. S tem pa se izkaže, da smiselno uveljavljana pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava nista podana.

Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene izmed kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).