Jedro

V sporu o vzroku invalidnosti oziroma telesne okvare kot sporu iz invalidskega zavarovanja, vrednosti predmeta ni mogoče določiti, zato je pri odločanju o odmeri stroškov postopka potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 25. člena ZOdvT, po kateri, v primeru, kadar vrednosti predmeta ni mogoče določiti po 1. odstavku tega člena, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek „513,64 EUR“ nadomesti z zneskom „459,46 EUR“.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti 513,46 EUR stroškov postopka, v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Zoper odločitev o stroških postopka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno določilo vrednost spornega predmeta in posledično nepravilno določilo znesek stroškov postopka. Za socialne spore namreč velja določba 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami), ki v drugem odstavku določa, da če vrednost predmeta ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku (to je po prostem preudarku glede na pomen stvari), znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR. V konkretni zadevi je šlo za spor iz invalidskega zavarovanja in glede telesne okvare, v katerem se je ugotavljal vzrok nastanka invalidnosti in telesne okvare. Šlo je torej za tako naravo spora, kjer vrednosti spornega predmeta dejansko ni mogoče določiti in se zato po navedeni določbi ZOdvT vzame vrednost 3.500,00 EUR. Le-to pa pomeni, da bi sodišče lahko priznalo tožnici „nagrado za postopek“ po tar. št. 3100 v višini 183,30 EUR, namesto 206,70 EUR ter „nagrado za narok“ po tar. št. 3102 v znesku 169,20 EUR, namesto 190,80 EUR. Ob upoštevanju navedenih zneskov ter materialnih stroškov v znesku 20,00 EUR, skupaj z 20 % DDV in potnih stroškov tožnice v višini 5,46 EUR ter stroškov priči v višini 7,00 EUR, bi tako sodišče tožnici lahko priznalo stroške postopka le v skupni višini 459,46 EUR. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče stroškovni sklep v II. točki izreka prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da znesek priznanih stroškov znaša „459,46 EUR, oziroma, da v tem delu sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

V sporni zadevi je tožnica izpodbijala odločbi tožene stranke v zvezi z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in pa v zvezi z ugotovitvijo telesne okvare in priznanjem pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma pravice do invalidnine za telesno okvaro. Sporen je bil vzrok invalidnosti oziroma telesne okvare. Gre torej za spor iz invalidskega zavarovanja. V teh sporih pa vrednosti predmeta ni mogoče določiti, zato je pri odločanju o odmeri in povračilu stroškov postopka potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 25. člena ZOdvT, kjer je določeno, da če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, torej po prvem odstavku tega člena, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR, višina nagrade s količnikom 1 pa 141,00 EUR. Upoštevaje navedeno tako v sporni zadevi znaša nagrada za postopek po tar. št. 3100 s količnikom 1,3, 183,30 EUR ter nagrada za narok po tar. št. 3102 s količnikom 1,2, 169,20 EUR. Skupen znesek odmerjene nagrade s potnimi stroški in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ter z 20 % DDV znaša 459,46 EUR. Sodišče je s tem, ko je namesto zneska 141,00 EUR, kolikor je znašala nagrada s količnikom 1, upoštevalo znesek 159,00 EUR, zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožene stranke ter na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijani stroškovni sklep spremenilo tako, da je znesek „513,46 EUR“ nadomestilo z zneskom „459,46 EUR“.