Jedro

Glede na številne pozive storilki, da delo v splošno korist opravi, je pritožbeno sodišče mnenja, da je imela tekom dolgotrajnega, celo večletnega, postopka dovolj možnosti, da delo opravi (ali ga vsaj začne opravljati). Četudi je storilka prilagala potrdila o začasni nezmožnosti za delo, kar izpostavi v pritožbi in kar ni ostalo spregledano, to ne vpliva na presojo, da se je očitno izogibala začetku opravljanja dela, oz. da je vedela, da dela zaradi zdravstvenega stanja ne bo mogla opraviti, pa je še vedno obljubljala (in to še vedno obljublja tudi v pritožbi), da ga ima namen opraviti in je na ta način zgolj zavlačevala postopek.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Storilko se oprosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist PRnk 14/2022 z dne 21.4.2022.

2.Zoper tako odločitev se pritožuje storilka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da je bila nezmožna za delo vse do 31.08.2025, zaslišana pred sodiščem pa je sodnici obljubila, da si bo uredila letni dopust dne 1.9.2025, da bo takrat opravila delo, ki pa ji je sedaj zaradi izdaje izpodbijanega sklepa onemogočeno. Prosi, da se pritožbi ugodi in da lahko začne opravljat delo v splošno korist.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.

5.V predmetnem postopku je sodišče sklep o nadomestitvi plačila globe izdalo že dne 21.4.2022. Sprva je bila storilka v 32. tednu rizične nosečnosti in in ji je bilo opravljanje nalog iz tega razloga onemogočeno. Tudi po izteku materinskega oz. starševskega dopust pa dela ni nastopila, čeprav je sama navajala, da ga bo lahko nastopila septembra 2023. Sklicevala se je namreč na začasno nezmožnost za delo, zaradi poškodbe izven dela, zaradi česar je bila na bolniškem staležu vse do 31.08.2025. Probacijska enota je v vmesnem času, dne 30. 8. 2024, storilki poslala poziv, da se dne 25. 9. 2024 zglasi na razgovoru, ki se ga ni udeležila, ampak je posredovala elektronsko opravičilo, da je v bolniškem staležu zaradi bolečin v hrbtenici. Po drugem pozivu probacijske enote, da se zglasi na razgovor dne 12. 2. 2025, se razgovora ponovno ni udeležila, ampak je le posredovala potrdila o začasni nezmožnosti za delo. Izvrševanje dela v splošno korist se torej vse od 2022 zaradi zdravstvenega stanja storilke sploh ni začelo izvrševati. Storilka je namreč, po lastni izjavi, upoštevaje tudi materinski oz. starševski dopust in bolniški stalež med nosečnostjo, v bolniškem staležu že 5 let. Zaslišana pred sodiščem dne 22.08.2025 je povedala, da po zaključenem bolniškem staležu misli, da bo lahko opravila dela v splošno korist.

6.Storilec, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, mora v postopku aktivno sodelovati ter vestno in dosledno izpolnjevati naložene obveznosti. Najmanj, kar se pričakuje od takega storilca je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti (in po potrebi prosi za določitev novega roka). Pritožbeno sodišče po pregledu celotnega spisa in predloženih dokazil ugotavlja, da storilka ni ravnala na pričakovani način. Ob tem, ko je namreč šele na zaslišanju dne 22. 8. 2025, ko ji je sodišče predočilo, da je za opravo nalog potrebno zdravstvena sposobnost in da je naloge potrebno opraviti v doglednem času, prvič izrazila resnejšo namero, da bo z dnem 1. 9. 2025 z bolniškim staležem zaključila in izpolnila naložene obveznosti, je zaključek sodišča prve stopnje, da ni pričakovati, da bo lahko naloge opravila v roku dveh mesecev oziroma do dne 26. 10. 2025, ko nastopi zastaranje izvršitve sankcije in da se izogiba začetku opravljanja del, pravilen.

7.Kot bistveno okoliščino, na podlagi katere je prvostopenjsko sodišče sklepalo, da se storilka izmika opravljanju dela v splošno korist, je tudi dejstvo, da je bila s sklepom PRnk 14/2022 z dne 21.4.2022 poučena, da bo sodišče, v kolikor se bo izogibala začetku opravljanja dela oz. nalog ne bo opravila, ustavilo izvrševanje sklepa, znesek globe in stroškov postopka pa bo odstopilo v prisilno izterjavo. Kljub temu pa je storilka, četudi je, kot sama navaja, utrpela nesrečo in poškodbo vretenc, ves čas zgolj prilagala potrdila o nezmožnosti za delo, kljub temu, da je lahko realno pričakovala, da bo v bolniškem staležu dalj časa in da ne bo zmožna opraviti naloženega dela v splošno korist. V roku treh let tako ni uspela niti začeti z opravo nalog. Tovrstno neopravljanje dela v splošno korist pa ima za posledico ustavitev postopka izvrševanja sklepa o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist in prisilno izterjavo neplačane globe in stroškov postopka.

8.Storilka v pritožbi tako povsem neutemeljeno navaja, da je na zaslišanju obljubila sodnici, da bo 1.9.2025 vzela letni dopust, da bo lahko opravila dela v splošno korist, ki so ji sedaj, zaradi izdaje izpodbijanega sklepa, onemogočena. Glede na številne pozive storilki, da delo v splošno korist opravi, je namreč tudi pritožbeno sodišče mnenja, da je imela tekom dolgotrajnega, celo večletnega postopka dovolj možnosti, da delo opravi (ali ga vsaj začne opravljati). Četudi je storilka prilagala potrdila o začasni nezmožnosti za delo, kar izpostavi v pritožbi in kar ni ostalo spregledano, to ne vpliva na presojo, da se je očitno izogibala začetku opravljanja dela, oz. da je vedela, da dela zaradi zdravstvenega stanja ne bo mogla opraviti, pa je še vedno obljubljala (in to še vedno obljublja tudi v pritožbi), da ga ima namen opraviti in je na ta način zgolj zavlačevala postopek.

9.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10.Ker je sodišče prve stopnje v tem postopku že ugotovilo premoženjske razmere storilke (zato je ugodilo njenemu predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist), jo je drugostopenjsko sodišče, skladno s petim odstavkom 144. člena ZP-1 in 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1), oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek, kljub določbi drugega odstavka 147. člena ZP-1, po kateri se pritožniku, ki s pritožbo ne uspe, naloži plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 202c, 202c/6, 202c/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.