Jedro

Ne drži navedba stranke z interesom, da bi morala tožnica poleg izpodbijane odločbe nujno izpodbijati tudi odločbo o imenovanju druge kandidatke na sodniško mesto višjega sodnika, četudi sta bili obe odločbi izdani na podlagi istega razpisa za dve prosti sodniški mesti. Iz 36. člena ZSSve, ki predstavlja osnovni okvir spora, in tudi iz drugih za odločitev relevantnih določb ne izhaja zahteva po izpodbijanju celotnega razpisnega postopka. Da je treba izpodbijati obe odločbi, ni mogoče izpeljati niti iz pravnega pouka v obvestilu o neizbiri, da je zoper odločbi dopusten upravni spor. Tožnica je kot neizbrani kandidat svoje sodno varstvo dopustno omejila na izpodbijanje le ene odločbe, medtem ko je druga odločba postala dokončna in pravnomočna.

Predmet tovrstnih sporov ni preverjanje, ali je vlagatelj tožbe po katerem od kriterijev ali po vseh kriterijih iz 28. člena ZSS uspešnejši od izbranega kandidata. Prav tako diskrecijska presoja Sodnega sveta ne more biti predmet preverjanja v dokaznem postopku pred sodiščem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Na razpisani mesti dveh višjih sodnikov na Višjem sodišču v Ljubljani (za kazensko pravno področje) se je prijavilo šest kandidatk in kandidatov. Sodni svet je na 9. seji 9. 12. 2024 sklenil, da na ustni razgovor povabi štiri kandidate. Razgovore s povabljenimi kandidati je opravil na 12. seji 23. 1. 2025 in nato na isti seji sklenil, da na razpisani sodniški mesti izbere A. A. in B. B. ter ju imenuje na mesti višjega sodnika oziroma višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani.

2.Zoper odločbo o imenovanju B. B. (v nadaljevanju: stranka z interesom) na sodniško mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani je tožnica vložila tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve).

Povzetek tožbenih navedb in navedb iz odgovorov na tožbo

3.Tožnica v tožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker je o izbiri stranke z interesom odločal član Sodnega sveta C. C., ki je bil 20. 3. 2025 predlagatelj kandidature stranke z interesom za predsednika Č. (v nadaljevanju: Č.). Navaja, da je zaradi te okoliščine okrnjen videz objektivne nepristranskosti, saj kaže ne le na poklicno, temveč na globljo povezanost med navedenima, ki je morala obstajati že v času odločanja o kandidaturi stranke z interesom na razpisano sodniško mesto. Meni, da je tudi življenjsko izključeno, da bi C. C. kot nekdanji predsednik Č. na to funkcijo predlagal kandidata, ki mu ne zaupa in o katerem ne bi imel že vnaprej izoblikovanega mnenja o njegovih strokovnih in osebnostnih lastnostih. Zahteva po nepristranskem odločanju članov Sodnega sveta izhaja že iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Zavedajoč se diskrecijske pravice Sodnega sveta in omejitev glede sodnega preizkusa zakonitosti odločbe po petem odstavku 36. člena ZSSve vendarle zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo kriterijev iz 28. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS), ob tem pa tudi arbitrarnost izpodbijane odločbe. Iz te ne izhajajo numerični in objektivno preverljivi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče objektivno preizkusiti odločitev, da izbrani kandidat najbolj izpolnjuje pogoje, ki jih ZSS določa za opravljanje službe višjega sodnika. Sodni svet mora pred izdajo odločbe opraviti primerjavo podatkov o posameznih kandidatih, saj bi bila sicer pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 22. člena URS onemogočena, odločitve Sodnega sveta pa v primeru, če bi izbrani kandidat izpolnjeval formalne kriterije iz 28. člena ZSS, praktično ne bi bilo mogoče odpraviti. Načelo seniorite, ki mu trenutna sestava Sodnega sveta očitno ne pripisuje pomembnosti, bi postalo nepomembno, to pa bi vodilo v diskriminacijo starejših sodnikov pri napredovanjih. Navaja, da je po kriteriju delovnih sposobnosti in strokovnega znanja z izbranim kandidatom najmanj primerljiva, da ima široko razmišljanje in razgledanost ter da je njen visok nivo strokovnega znanja objektivno verificiran z nazivom magistre znanosti s področja kazenskega prava. Čeprav oceni Sodnega sveta o izredni delavnosti kandidata ne oporeka, poudarja, da ta ocena brez podatkov o številu rešenih zadev v primerljivem časovnem obdobju glede na ostale kandidate ni objektivno preverljiva. Poleg tega sama po količini in kakovosti dela takšno oceno še presega, saj je po številu rešenih zahtevnejših X K zadev na prvem mestu na oddelku. Glede kriterijev osebnostnih lastnosti in socialnih veščin nasprotuje ugotovitvi Sodnega sveta, da je odnos izbranega kandidata do sodelavcev zgleden, da je vzor sodniškega poklica in zgled ostalim sodnikom, strokovnim sodelavcem in sodnemu osebju, saj je to v nasprotju z vsebino Mnenja kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, iz katerega izhajajo pomisleki višjih sodnikov glede njegovega dela v senatu. Na to mnenje se toženka v odločbi sklicuje, ne ovrednoti pa ga celostno. Nazadnje ob priznavanju, da je stranka v interesu brez dvoma bolj vpeta v delo sodne uprave, tožnica navaja še svoje vodstvene izkušnje in hkrati poudarja, da ne gre za najpomembnejši kriterij za izbiro višjega sodnika. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve Sodnemu svetu v nov postopek.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da okoliščina podaje predloga kandidature za predsednika Č. kaže največ na poklicno poznanstvo med stranko z interesom in članom Sodnega sveta C. C. Običajni kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti. Tožničina domneva o obstoju intenzivnejše povezave med sodnikoma že v času odločanja, ni niti konkretizirana niti izkazana, saj iz predloga C. C. z dne 20. 3. 2025 ne izhaja noben indic v to smer. Poudarja, da je vsebina obveznosti obrazložitve odločb Sodnega sveta ožja, kot velja za druge odločbe, in da navajanje numeričnih podatkov o sodniškem delu izbranega kandidata, konkretnih podatkov o številu rešenih zadev po posameznih vpisnikih in o pritožbenem uspehu zoper njegove odločbe za ustrezno obrazloženost odločbe o imenovanju ni potrebno. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, katera dejstva, podatki in mnenja glede dosedanjega dela in osebnostnih lastnosti kandidata so bili podlaga za njegovo izbiro, v odločbi pa so povzete tudi poglavitne ugotovitve iz ocen sodniške službe o storilnosti, učinkovitosti in pritožbenem uspehu, ki jim tožnica ne nasprotuje kot napačnim. Podlago za zaključek, da je odnos izbranega kandidata do sodelavcev zgleden, je imel Sodni svet predvsem v oceni sodniške službe z dne 3. 6. 2024, pri čemer mnenja kazenskega oddelka ni spregledal, temveč mu v delu, ki ga izpostavlja tožnica, le ni pripisoval odločilnega pomena. Kot tehtnejše je presodil podatke, ki izhajajo iz ocen sodniške službe in osebnega razgovora s kandidatom. Opozarja, da tožnica z navedbami o tem, da je za imenovanje na sodniško mesto primernejša od izbranega kandidata, izpodbija presojo Sodnega sveta in s tem posega v polje njegovega prostega preudarka. Bistvo odločitve o izbiri namreč ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale neizbrane kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev izbranega kandidata. Pri tem je logično, da Sodni svet poudarja tiste dele iz zbranega gradiva, ki so v prid izbranemu kandidatu, kar pa ne pomeni arbitrarnosti. Tožbene navedbe o tožničini bogati in zelo uspešni sodniški karieri ne dajejo podlage za dvom v razumnost izpodbijane odločitve, ampak kažejo le to, da je Sodni svet v predmetnem razpisnem postopku izbiral med več zelo dobrimi kandidati.

5.Izbrani kandidat kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo uveljavlja nesklepčnost tožbe, ker tožnica ne zahteva tudi odprave odločbe o imenovanju A. A. Iz pravnega pouka v obvestilu o neizbiri izhaja, da je treba tožbo vložiti zoper obe odločbi o imenovanju. V primeru odprave odločbe, ki se nanaša nanj, bi mu bila odvzeta pravica do izpodbijanja odločitve o imenovanju protikandidatke, kar bi imelo za posledico kršitev več določb URS in ZSSve. Nadalje navaja, da je njegovo kandidaturo za predsednika Č. podprlo na desetine sodnikov, stališče tožnice pa bi pomenilo, da nihče od njih ne sme odločati v zadevah, povezanih z njim. Tudi sicer predlog enega sodnika za kandidaturo drugega sodnika v Č., ki je sestavljeno iz samih sodnikov, ne more utemeljevati dvoma v nepristranskost odločanja, sicer pa tožnica izločitve C. C. v postopku pred Sodnim svetom ni uveljavljala. V zvezi s tem še pojasnjuje, da z C. C. nista prijatelja in da njun odnos ne odstopa od povsem običajnega poznanstva med sodniki. V zadnjih letih sta se srečala le na strokovnih srečanjih. Elektronsko sporočilo z dne 14. 3. 2025, v katerem mu je C. C. sporočil svojo službeno telefonsko številko, potrjuje, da pred tem niti tovrstnih kontaktov nista imela. Poudarja, da je presoja o izpolnjevanju kriterijev iz 28. člena ZSS v pristojnosti Sodnega sveta. Tožnica se opira le na posamezne dele Mnenja kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, Sodni svet pa je ugotovitev o zglednem odnosu do sodelavcev oprl na Obrazloženo mnenje o ustreznosti kandidata z dne 30. 9. 2024, ki se opira na oceno sodniške službe z dne 3. 6. 2024. Zato ne drži, da zaključki Sodnega sveta niso dokazno podprti, kot tudi ne drži tožničina navedba, da izpodbijana odločba ni obrazložena. Skladno z 10. členom Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro kandidatov, ki so že sodniki, ugotavlja zlasti na podlagi elementov iz ocene sodniške službe. Iz ocene sodniške službe z dne 3. 6. 2024 izhaja, da stranka z interesom vse kriterije iz 28. člena ZSS izpolnjuje na izjemni ravni in s tem izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv.

6.Tožba ni utemeljena.

Okvir spora

7.Zoper odločbo Sodnega sveta o imenovanju na sodniško mesto višjega sodnika je v skladu s 36. členom ZSSve dovoljen upravni spor, ki je omejen le na presojo zakonitosti izbirnega postopka in odločitev o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje v navedeno funkcijo.

8.Ne drži navedba stranke z interesom, da bi morala tožnica poleg izpodbijane odločbe nujno izpodbijati tudi odločbo o imenovanju druge kandidatke na sodniško mesto višjega sodnika, četudi sta bili obe odločbi izdani na podlagi istega razpisa za dve prosti sodniški mesti. Iz 36. člena ZSSve, ki predstavlja osnovni okvir spora in tudi iz drugih za odločitev relevantnih določb ne izhaja zahteva po izpodbijanju celotnega razpisnega postopka. Da je treba izpodbijati obe odločbi, ni mogoče izpeljati niti iz pravnega pouka v obvestilu o neizbiri, da je zoper odločbi dopusten upravni spor. Tožnica je kot neizbrani kandidat svoje sodno varstvo dopustno omejila na izpodbijanje zgolj ene odločbe, medtem ko je druga odločba postala dokončna in pravnomočna. Zgolj zato, ker te odločbe ni izpodbijala, tožba ni nesklepčna in je vrhovno sodišče iz tega razloga ni zavrnilo, ampak je njeno utemeljenost presojalo z vidika zatrjevanih postopkovnih kršitev in vsebinskih očitkov zoper izbiro stranke z interesom za višjega sodnika.

Izločitev člana Sodnega sveta

9.Tožnica uveljavlja pristranskost enega izmed članov Sodnega sveta zaradi poznanstva z izbranim kandidatom.

10.Po 30. členu ZSSve pri razpravi in glasovanju o posamezni zadevi ne sme sodelovati član sodnega sveta, pri katerem obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (prvi odstavek). Član sodnega sveta ne sme odločati o imenovanju sodnikov, če je s kandidatom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena (1. alineja drugega odstavka); ali če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (2. alineja drugega odstavka). Prvi razlog je t. i. izključitveni razlog, ki v primeru obstoja nujno vodi v izločitev. Drugi razlog je t. i. odklonitveni in v primeru uveljavljanja ne privede nujno do izločitve, ampak je to odvisno od presoje, ki je vezana na utemeljitev predloga za izločitev, tj. na navedbo okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom v nepristranskost člana sodnega sveta.

11.Vrhovno sodišče je že presojalo odklonitveni razlog v situaciji, ki je podobna obravnavani, in pojasnilo, da pri odločanju Sodnega sveta (v katerem so večinsko zastopani sodniki) ni mogoče zagotoviti absolutnega nepoznavanja med vsemi kandidati in člani Sodnega sveta. Zato je v primeru zatrjevanega poznanstva med izbranim kandidatom in članom Sodnega sveta osnovno vprašanje, za kakšno poznanstvo naj bi šlo in ali je zaradi tega lahko podan odklonitveni razlog za izločitev.

12.V tožničinem primeru že zatrjevane okoliščine niso takšne, da bi pri povprečnemu opazovalcu lahko vzbudile resen dvom v nepristranskost člana Sodnega sveta. Tožnica namreč domnevo o obstoju globljega poznanstva med izbranim kandidatom in članom Sodnega sveta utemeljuje zgolj s tem, da je član Sodnega sveta 20. 3. 2025 stranko z interesom predlagal za predsednika Č., kar pa samo po sebi ne kaže na njuno intenzivnejšo, ne le poklicno povezanost in s tem na okrnjen videz objektivne nepristranskosti v izbirnem postopku, ki se je zaključil že 23. 1. 2025. Izločitve oziroma ugotovitve postopkovne kršitve v tej zvezi ne utemeljuje niti tožničino mnenje, da je življenjsko izključeno, da bi član Sodnega sveta kot nekdanji predsednik Č. na to funkcijo predlagal kandidata, ki mu ne zaupa in o katerem ne bi imel že vnaprej izoblikovanega mnenja o njegovih strokovnih in osebnostnih lastnostih.

13.Zaradi tožničinih nekonkretiziranih navedb tudi ni bilo razloga za raziskovanje povezanosti med C. C. in stranko z interesom z njunim zaslišanjem.

Obrazloženost odločbe

14.Tožnica neutemeljeno uveljavlja pomanjkljivo obrazložitev in s tem arbitrarnost izpodbijane odločbe, saj ta zadostuje standardom obrazloženosti, ki so se oblikovali v sodni praksi. Iz nje je mogoče jasno razbrati razloge za izbiro stranke z interesom (vsestransko odlično dosedanje sodniško delo, izjemna delavnost, zavidljiv pritožbeni rezultat, izjemno pravno znanje, dobra sposobnost pravnega izražanja, široko razmišljanje in razgledanost, odlične komunikacijske sposobnosti, odlične organizacijske in vodstvene sposobnosti itd.) ter tudi procesno gradivo, na katerega se je Sodni svet oprl pri tej izbiri (življenjepis, ocene sodniške službe, Mnenje predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, Mnenje kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, razgovor s kandidatom).

15.Tožnica tudi glede ugotovitve o izjemni delavnosti stranke z interesom neutemeljeno navaja, da odločba zaradi odsotnosti podatka o številu rešenih zadev v primerljivem časovnem obdobju glede na ostale kandidate ni preverljiva. Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata v primerjavi z ostalimi (neizbranimi) kandidati, temveč celovita in argumentirana predstavitev izbranega kandidata, čemur pa izpodbijana odločba zadosti. Po pravilnem pojasnilu toženke je imel Sodni svet za ugotovitev o izredni delavnosti stranke z interesom podlago v oceni sodniške službe z dne 3. 6. 2024, iz te pa izhajajo tudi natančni podatki o številu rešenih kazenskih zadev po posameznih obdobjih, tako da tudi tožničin očitek o nepreverljivosti te ugotovitve ne drži.

16.Neutemeljeno je poudarjanje tožnice, da ugotovitev v izpodbijani odločbi o tem, da je odnos stranke z interesom do sodelavcev zgleden, da je vzor sodniškega poklica in zgled ostalim sodnikom, strokovnim sodelavcem in sodnemu osebju, nasprotuje vsebini Mnenja kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Čeprav je iz tega mnenja glede stranke z interesom res razbrati, da naj bi imeli višji sodniki pomisleke glede njenega dela v senatu, pa je po drugi strani v že omenjeni oceni sodniške službe z dne 3. 6. 2024 navedeno, da "je odnos stranke z interesom do sodelavcev in funkcije, ki jo opravlja, zgleden" ter da "je s svojim znanjem, profesionalnostjo, vsestranskim udejstvovanjem, natančnostjo in marljivostjo nedvomno lahko vzor sodniškega poklica in zgled ostalim sodnikom, strokovnim sodelavcem in sodnemu osebju", kar docela ustreza s strani tožnice izpostavljenim ugotovitvam iz izpodbijane odločbe. Zato ne drži tožničin očitek, da Sodni svet za podajo takšne obrazložitve ni imel podlage v zbranem razpisnem gradivu, kot tudi ni utemeljeno njeno zavzemanje, da bi se Sodni svet pri svoji odločitvi moral opreti ravno na mnenje kazenskega oddelka.

17.Vprašanje o tem, kakšna je spoznavna vrednost posameznih virov odločitve, je namreč izključno v pristojnosti Sodnega sveta.

Zato vrhovno sodišče sprejema pojasnilo toženke, da Sodni svet mnenju kazenskega oddelka v delu, ki ga izpostavlja tožnica, ni dal večjega pomena, še posebej upoštevaje okoliščine, da se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro pri kandidatih, ki so že sodniki, ugotavlja zlasti na podlagi elementov iz ocene sodniške službe,

medtem ko mnenje oddelka (v nasprotju z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, ki je obvezno) niti ni zakonska kategorija.

18.Iz navedenih razlogov izhaja, da vrhovno sodišče postopkovnih nepravilnosti ni ugotovilo.

Uporaba kriterijev za izbiro

19.Kot v tožbi pravilno navaja tudi tožnica, po ustaljenem stališču v sodni praksi način uporabe kriterijev za izbiro sodnikov iz 28. člena ZSS sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta,

sodna kontrola nad tem delom odločitve pa je omejena le na presojo morebitne diskriminatornosti ali arbitrarnosti.

Sodni svet je namreč kot strokovno usposobljeno telo upravičen presoditi o zahtevani ravni strokovnih in osebnostnih lastnosti sodnika in pri tem lahko oceni tudi to, kateri kriteriji so pomembnejši oziroma imajo večjo težo pri oceni dela z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo opravlja sodnik kot nosilec sodne oblasti.

20.Glede na pojasnjen omejen okvir vsebinske presoje sprejete odločitve o izbiri tožnica z očitki o nepravilni uporabi kriterijev iz 28. člena ZSS ne more uspeti. Izpodbijana odločba vsebuje ugotovitev, da stranka z interesom izpolnjuje zakonske pogoje za prosto sodniško mesto (temu tožnica v tožbi niti ne nasprotuje) in tudi celovito in argumentirano predstavitev, ki jasno kaže v smer, da je Sodni svet na podlagi vseh spoznavnih sredstev izbral tistega kandidata, za katerega je ocenil, da je najprimernejši za prosto sodniško mesto.

21.Tožnica te odločitve ne more izpodbiti z navedbami, da je po kriteriju delovnih sposobnosti in strokovnega znanja z izbranim kandidatom najmanj primerljiva, po kriterijih osebnostnih lastnosti in socialnih veščin pa ga celo presega. Kot že nakazano, predmet tovrstnih sporov ni preverjanje, ali je vlagatelj tožbe po katerem od kriterijev ali po vseh kriterijih iz 28. člena ZSS uspešnejši od izbranega kandidata. Prav tako diskrecijska presoja Sodnega sveta ne more biti predmet preverjanja v dokaznem postopku pred sodiščem.

Kot nepomembno pa se pokaže tudi tožbeno navajanje, da trenutna sestava Sodnega sveta načelu senioritete očitno ne pripisuje pomembnosti. Obseg delovnih izkušenj je le eden od kriterijev izbire,

okoliščina, da je bil na podlagi teh kriterijev izbran kandidat z manjšim obsegom delovnih izkušenj kot tožnica, pa še ne more utemeljevati očitkov o diskriminaciji tožnice na podlagi starosti v postopku izbire.

Sklepno

22.Glede na vse navedeno je Sodni svet stranko z interesom izbral v zakonitem postopku in na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložil. Posledično tožnici v izbirnem postopku pred Sodnim svetom ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Zato je vrhovno sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

23.Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------

1Razpis št. Su KS 166/2024-2, objavljen v Ur. l. RS, št. 49/2024 z dne 14. 6. 2024.

2Sodba Vrhovnega sodišča U 6/2020 z dne 7. 10. 2020.

3Prav tako niso podani drugi razlogi, ki bi nalagali ustno obravnavanje zadeve (odločba Ustavnega sodišča RS Up-360/16 z dne 18. 6. 2020). Zato je vrhovno sodišče o tožbi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

4Sodba Vrhovnega sodišča U 7/2019 z dne 16. 12. 2019.

5Sodba Vrhovnega sodišča U 1/2025 z dne 18. 2. 2025.

6Drugi odstavek 10. člena Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto.

7Sodba Vrhovnega sodišča U 8/2022 z dne 14. 11. 2022.

8Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji: - delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika, - osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost, - socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij, - sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano (prvi odstavek). Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (drugi odstavek).

9Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016.

10Sodba Vrhovnega sodišča U 1/2025 z dne 18. 2. 2025.

11Odločba Ustavnega sodišča RS Up-184/16 z dne 11. 7. 2017, tč. 10 obrazložitve.

12Sodba Vrhovnega sodišča U 2/2019 z dne 12. 6. 2019.

13Po 28. členu ZSS v zvezi z drugim odstavkom 4. člena Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto je obseg delovnih izkušenj eden od podkriterijev kriterija "delovnih sposobnosti in strokovnega znanja".