Jedro

Dolžnik v ugovoru le pojasnjuje, zakaj je prišlo do izdaje sklepa o izvršbi. Ta ugovor je prvo sodišče štelo kot neutemeljen in ga je poslalo pritožbenemu sodišču, ki ga je obravnavalo kot pritožbo in jo je kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam trpi stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Zaradi izterjave glavnice v znesku 641.852,50 ATS v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi ter izterjave izvršilnih stroškov je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini vl. št. 2380 k.o. in z rubežem ter cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari in s poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo nepremičnine in premičnin.

Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor, v katerem obširno in kronološko pojasnjuje razloge, zaradi katerih je bil izdan sklep o izvršbi.

V odgovoru na ugovor upnik predlaga, da prvo sodišče ugovor zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da ga pošlje pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Upnik ugotavlja, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Upnik meni, da bi bilo prav, če bi prvo sodišče dolžnikovo vlogo zavrnilo kot neutemeljeno in mu ugovora ne vročalo v odgovor. Tako pa mu ni preostalo drugega, da je odgovoril na ugovor, v tej posledici pa tudi uveljavlja stroške za odgovor na ugovor.

Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen, zato ga je v smislu 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

V 55. čl. ZIZ so primeroma navedeni razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik v svojem ugovoru, ki ga je sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo ne navaja nobenega ugovornega razloga iz navedenega zakonitega določila ali kakšen drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Glede na navedeno zakonito določilo pa so nepomembne dolžnikove navedbe v ugovoru, s katerimi pojasnjuje, kako so se stvari kronološko odvijale in privedle do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi. Ker je prvostopni sklep pravilen in zakonit, je bilo treba dolžnikovo pritožbo (ugovor) zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Upnik mora sam trpeti stroške odgovora na dolžnikov ugovor glede na to, da sam ugotavlja, da za dolžnikov ugovor ne veljajo določbe 57. čl. ZIZ, kar pomeni, da gre za neobrazložen ugovor in zato upniku naj tudi ne bi bilo potrebno odgovoriti. Za nepotreben odgovor na ugovor (ne glede na to, da ga je sodišče poslalo upniku v odgovor) pa upnik ni upravičen do povračila stroškov (5. odst. 38. čl. ZIZ v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).