Jedro

22.Glede na zgoraj obrazloženo je tako po presoji sodišča v obravnavanem primeru prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj odločbe v posledici odsotnosti obrazložitve o neustreznosti zdravstvene dokumentacije, ki sta jo predlogu predložila tožnika, pri čemer lahko uradna oseba dejstva relevantna za sprejem takšne odločitve ugotovi le s strokovnim pomočnikom, ki ima ustrezno medicinsko znanje, ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, kar je razlog za odpravo odločbe, saj gre pri odločitvi organa za strokovno odločitev organa, ki jo bo moral sam sprejeti. Uporaba devetega v zvezi s šestim odstavkom 22.a člena ZNB v luči splošnih načel in pravil upravnega postopka (ZUP) sodišču ne zbuja pomislekov glede ustavne skladnosti izpostavljene določbe devetega in šestega odstavka 22.a člena ZNB, zato v tem oziru sodišče ni sledilo predlogu tožnikov za sprožitev postopka za presojo ustavnosti citirane zakonske določbe pred Ustavnim sodiščem RS na podlagi 156. člena Ustave RS.

Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.

12.Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da je po navedbi zakonskih določil in opisa poteka upravnega postopka, toženka predlog za trajno opustitev cepljenja zavrgla na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB z utemeljitvijo, da predlagatelja predlogu nista priložila zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njune navedbe glede opustitve cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem (pridobljena okvara imunosti, napredujoče ali nestabilno nevrološko obolenje in druga bolezen, nezdružljiva s cepljenjem), ki sicer predstavlja obvezno prilogo predloga za trajno opustitev cepljenja. Zaradi nepopolnosti predloga za opustitev cepljenja iz obrazložitve izhaja še, da se razgovor pred Komisijo za cepljenje ni opravil.

23.Glede na obrazloženo je sodišče skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ odpraviti navedeno kršitev upravnega postopka in svojo odločitev ustrezno obrazložiti v izdani odločbi v skladu z 214. členom ZUP. Odločitev organa mora namreč temeljiti na dokazih in tudi materialnopravni podlagi, kar mora biti vse konkretizirano na način, da je mogoče preizkusiti, kateri so bili tisti razlogi, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi. Kadar je za presojo organa potrebno strokovno znanje, si organ pomaga s strokovnimi pomočniki, vendar mora tudi v tem primeru svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Ne more pa upravni organ, kot je sodišče v sodbi že izpostavilo, opravljati presoje vprašanj, za katere nima strokovnega oziroma medicinskega znanja za vsebinsko presojo.

Komisija je tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja.

24.Glede na obrazloženo je sodišče ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku tožnikov, izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v odločanje toženki. Ker je sodišče ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, o podrednem tožbenem zahtevku tožnikov ni odločalo, prav tako se ni spuščalo v presojo tožbenih očitkov o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, saj je bilo odločbo potrebno odpraviti že zaradi kršitev pravil postopka. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa mora izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

Izrek

13.O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB (veljavnem v času odločanja toženke) je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B, ki je v devetem odstavku 22.a člena predvidela, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije predvidene v šestem odstavku 22.a člena ZNB, zavrže.

Stroški postopka

I.Tožbi po primarnem tožbenem zahtevku se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje Republike Slovenije št. 181-74/2020/6 z dne 11. 12. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

25.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga v postopku ni zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji (izven glavne obravnave), upravičen do povrnitve stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od poteka paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga Komisija za cepljenje. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe, najpozneje v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja, poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (22.c člen ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja komisije. Odločba mora vsebovati: - navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje, - razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, - časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja, - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

26.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnikoma prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

27.Sodna taksa bo tožnikoma vrnjena po uradni dolžnosti.

Obrazloženo pomeni, da komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora v skladu s prvim odstavkom 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

1.S sklepom št. 181-74/2020/6 z dne 11. 12. 2023 je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) zavrgla predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja A. A., rojenega 24. 10. 2018, stanujočega ..., ki sta ga podali tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) kot zakonita zastopnika mladoletnega otroka v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB).

-------------------------------

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika z dopisom dne 31. 3. 2020 podala predlog za opustitev cepljenja za otroka A. A. iz razloga resnih nezaželenih učinkov po cepljenju, bolezni, nezdružljivih s cepljenjem in alergij na sestavine cepiva, saj so se pri otroku po cepivu pojavili hujši stranski učinki, zdravstveno stanje se je močno poslabšalo, imunski sistem je oslabel. Nadaljnje cepljenje bi zagotovo povzročilo samo še dodatno škodo. Po pregledu vloženega predloga je toženka ugotovila, da predlog za opustitev cepljenja ni popoln, ker ni vložen na predpisanem obrazcu, prav tako pa ni predložena zdravstvena dokumentacija, ki bi dokazovala navedbe iz drugega odstavka 22.a člena ZNB, ki predstavlja obvezno prilogo k predlogu za trajno opustitev cepljenja. Toženka je v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožnika pozvala, da v roku 14 dni predlog ustrezno dopolnita na način, da predložita izpolnjen obrazec ter medicinsko dokumentacijo, ki bo vsebovala dokazila o alergiji na cepiva, resnih nezaželenih učinkih cepiva in/ali bolezenskih stanj, ki so nezdružljiva s cepljenjem. Vlagatelja sta predlog za opustitev cepljenja dopolnila na predpisanem obrazcu, po presoji toženke pa nista predložila zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevale njune navedbe glede opustitve cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, zato je njun predlog zavrglo na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB. Iz tega razloga toženka tudi ni izvedla razgovora pred komisijo za cepljenje, ki sta ga predlagala tožnika, saj je razgovor možen le v primeru, če je predlog za opustitev cepljenja pravočasen in pravilno dopolnjen.

1Kerševan E. (ur), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

V kolikor je namreč obrazložitev odločbe pomanjkljiva in v njej ni konkretizirano obrazloženo, katere so tiste okoliščine, ki so organ vodile k sprejetem zaključku, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, posledično pa so zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

Tožbene navedbe

2ZNB-B (Ur. l. RS, št. 142/20) se uporablja od 29. 10. 2020. Skladno s prehodnimi določbami (6. člen ZNB-B) je bilo potrebno predloge za opustitev cepljenja, ki so bili vloženi pred uveljavitvijo novele in do uveljavitve novele o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, kot je to bilo v konkretnem primeru, potrebno dopolniti skladno z 22. a členom zakona najkasneje v roku dvanajst mesecev od uveljavitve zakona, sicer jih ministrstvo, pristojno za zdravje, zavrže.

3.Tožnika se z odločitvijo toženke ne strinjata in vlagata tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da je predlog za opustitev cepljenja popoln in primeren za obravnavo na Komisiji za cepljenje. Predlog za opustitev cepljenja je bil vložen zaradi hudih reakcij na cepivo, bolezni nezdružljivih s cepljenjem in alergij na sestavine cepiva. Zdravstvene težave sina so se pričele v porodnišnici po prejemu vitamina K v obliki cepiva. Pri otroku se je pojavil dolgotrajen in intenziven neutolažljiv jok. Naslednjega dne se je pojavila zlatenica, ki je izzvenela šele po enem mesecu. Teden dni po rojstvu je prejel zdravilo vitamin D3 (Pilvit), na katerega je reagiral z močnimi bolečinami in krči v trebuhu, v blatu so se pojavile krvave nitke. V prvem mesecu starosti je brez predhodnih znakov postal neodziven, padel je v nezavest in prenehal dihati, vzroka za hude zdravstvene težave zdravniki niso našli. Pojavile so se tudi kronične nevrološke težave s spanjem, katerega vzroka ne poznajo. Na dodatne specialistične preiskave niso bili napoteni. Prvi odmerek cepiva B. je otrok prejel pri šestih mesecih starosti, pojavili so se stranski učinki v obliki hujše reakcije. Na mestu vboda se je pojavila večja oteklina, ki je izginila šele po dveh mesecih. Težave s spanjem so se po cepljenju poslabšale, pojavila se je visoka vročina in neutolažljiv jok ter nevrološke težave. Od cepljenja naprej se spopadajo s pogostimi infekcijami, imunski sistem je zelo obremenjen. Glede na vse zdravstvene težave obstaja velika verjetnost, da bodo A. A. nadaljnja cepljenja povzročila še hujše zdravstvene težave. Tudi v družini in v bližnjem sorodstvu so imeli že več primerov hudih stranskih učinkov po cepljenju. Neprestana obolevanja sina kažejo na obremenjen oziroma poškodovan imunski sistem, ki s cepljenjem nikakor ni združljiv. Kakor tudi niso alergije, ki so se pojavile po cepljenju. Še dodatno skrb pa povzroča dejstvo, da kljub medicinsko utemeljenim razlogom pri sinu ustrezne specialistične preiskave (alergološke, imunološke, nevrološke) niso bile opravljene. Prav tako niso opravili nobenih preiskav, s katerimi bi izključili nevarnost pojava stranskih učinkov po cepljenju. Do sedaj ni nihče strokovno ugotavljal, ali je zdravstveno stanje otroka primerno za cepljenje ali ne.

3Prim. UPRS sodba opr. št. II U 39/2020 z dne 27. 1. 2023, sodba opr. št. II U 190/2020 z dne 30. 6. 2023 ter VSRS sodba opr. št. I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.

4.Navajata, da sta predlog ustrezno dopolnila in priložila vso zdravstveno dokumentacijo. Navedla sta posamezne razloge za opustitev cepljenja, ki sta jih v pisnem delu natančno obrazložila in priložila 45 strani medicinske dokumentacije. Sklep o zavrženju ni obrazložen, je v nasprotju z določili ZUP in ZNB, dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno. Predlogu je priložena vsa medicinska dokumentacija, ki dokazuje resnost zdravstvenega stanja otroka in njegovo neprimernost za cepljenje. Prav tako sta v obrazložitvi navedla, da zdravstvena dokumentacija ne odraža v celoti zdravstvenega stanja otroka, saj precej bolezni in zdravstvenih stanj zaradi objektivnih razlogov v kartonu ni zabeleženih. To pa ne pomeni, da jih ni potrebno upoštevati. Toženka zahteva predložitev dokumentacije, ki je ni mogoče predložiti. V dokumentaciji manjkajo specialistični alergološki in imunološki izvidi, saj jih zdravstvena stroka ni opravila oziroma jih ni hotela opraviti. Zato bi na ministrstvu morali upoštevati tudi pisno obrazložitev predloga, saj iz nje izhajajo pomembna dejstva v zvezi z zdravstvenim stanjem otroka in potekom njegovih bolezni. Celotna vloga tožnikov tako ni bila upoštevana. Toženka naj zagotovi, da se pred cepljenjem opravijo vse ustrezne preiskave, s katerimi naj se ugotovi, ali je otrok primeren za cepljenje ali ni, kot to predvideva 22.c člen ZNB. Zavrženje predloga je v konkretnem primeru, glede na to, da je toženka ugotovila, da zdravstvena dokumentacija ni ustrezna, dejansko pomenila že vsebinsko obravnavo predloga, zato je protislovno stališče v izpodbijanem sklepu, da vsebinska obravnava predloga na komisiji ni potrebna, to pa je v nasprotju z določili ZUP, ki določajo pogoje za vložitev vlog in njihovo obravnavo. Prepričana sta, da je njuna vloga popolna in primerna za obravnavo na komisiji na cepljenje, izpodbijani sklep pa ne vsebuje primerne in ustrezne obrazložitve izreka in nima z zakonom predpisanih vsebin iz 214. člena ZUP. Tožnika sta predložila tudi dovolj dokazov, iz katerih izhaja dejansko stanje, da bi bilo potrebno postopek nadaljevati (140. člen ZUP) in vlogo vzeti v obravnavo. Toženka določilo 22.a člena ZNB, še posebej njegov deveti in šesti odstavek uporablja nezakonito in z zavrženjem vlog zlorablja svoj položaj in zakonodajo v škodo vlagateljev. Takšna praksa predstavlja neposredno kršenje človekovih pravic, zato na podlagi 4. in 66. člena ZUS-1 tožnika sodišče pozivata, da po uradni dolžnosti odloči tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljenje svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodišče naj toženki z odločbo odredi, da vloge ne sme zavreči, hkrati pa naj sproži tudi sodni postopek za presojo devetega odstavka v povezavi s šestim odstavkom 22.a člena ZNB, do dokončne presoje pa izvajanje določil šestega in devetega odstavka 22.a člena ZNB zadrži.

Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja. Organ mora namreč v primeru, da predlogu za opustitev cepljenja ne ugodi, argumentirano in konkretizirano pojasniti zakaj določena in predložena zdravniška dokumentacija in zdravstveni karton, ki izkazuje potek bolezni obravnavanega vlagatelja, ni ustrezna oziroma ni ustrezne vsebine. Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. V odgovoru na tožbo je sicer navedla, da vsa medicinska dokumentacija izkazuje le akutne bolezni ali vročinska stanja, ki jih je mogoče zdraviti doma, takšna stanja pa po tretjem odstavku 22.a člena ZNB niso razlog za opustitev cepljenja, temveč za njegov odlog, vendar pa takšne dodatne obrazložitve ni mogoče upoštevati, saj skladno s sodno prakso toženka obrazložitve izpodbijane odločbe v odgovoru na tožbo ali z navedbami v upravnem sporu ne more dopolnjevati.

4UPRS sodba opr. št. I U 146/2021-29 z dne 21. 11. 2023.

5.Ker je predlog za trajno opustitev cepljenja popoln, sta tožnika v tožbi postavila izpodbojni tožbeni zahtevek, v okviru katerega sta predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno obravnavo (primarni tožbeni zahtevek), podredno pa sta predlagala, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije (podredni tožbeni zahtevek). Dodatno sta predlagala še, da naj sodišče sproži postopek za presojo ustavnosti devetega v povezavi s šestim odstavkom 22.a člena ZNB, do dokončne presoje pa izvajanje teh določil zadrži, zahtevala pa sta tudi povrnitev stroškov postopka.

5Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 90.

Navedbe tožene stranke

18.Zdravstvena dokumentacija, ki utemeljuje predlog za opustitev cepljenja je predvidena v šestem odstavku 22.a člena ZNB. Dokumentacija vključuje: - v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; - v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka; - v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Zdravstvena dokumentacija se mora nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo (sedmi odstavek istega člena). Če je iz prve alineje, ki predvideva dokazilo o alergiji za sestavine cepiva in njegovo diagnozo, še mogoče na prvi pogled in brez strokovnega (medicinskega) znanja presoditi ali predlog za opustitev cepljenja takšno dokumentacijo vsebuje ali ne, to v primeru situacij iz druge in/ali tretje alineje po presoji sodišča ni možno: nezaželeni učinki in bolezenska stanja ter dokazila zanje so lahko številni in različni, zato njihova presoja brez medicinskega znanja ni možna. Ob tem ZNB po mnenju sodišča odločevalcu ne daje podlage, da vlagateljev, potem ko so predložili zdravstveno dokumentacijo in celoten zdravstveni karton otroka, pri katerem želijo doseči opustitev cepljenja, pri tem pa posebej izpostavili, da medicinska dokumentacija ne izkazuje v celoti resničnega zdravstvenega stanja otroka, ne povabi pred komisijo: v tem oziru gre za postopek ugotavljanja dejstev, ki jih mora komisija šele ugotoviti v okviru presoje strokovnega vprašanja, za katerega se zahteva medicinsko znanje. Posledično ne gre za pravno vprašanje, kot to smiselno meni toženka, temveč je komisija tista, ki mora z medicinskega stališča oceniti in proučiti razloge podanega predloga za opustitev cepljenja, da jih lahko kasneje kot neustrezne/ustrezne označi organ odločanja. Organ odločanja namreč najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonskih določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22.c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Navedeno torej pomeni, da je komisija tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja. Komisija je v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi njenih ugotovitev pa lahko nato organ, ob upoštevanju strokovno podanih medicinskih razlogov in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.

6Tako sodna praksa VSRS opr.št. X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020.

6.Toženka je v odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenim navedbam in navajala, da je Komisija zavzela splošno stališče, da se pred prvim cepljenjem alergološki testi na sestavine cepiva ne izvajajo, saj niso potrebni in ne strokovno utemeljeni. Navedbe, ki jih tožnika podajata v obrazložitvi predloga niso podprte z zdravstveno dokumentacijo: v tem oziru gre za mnenje tožnikov, ki mu toženka ne more slediti, saj je vezana na uporabo ZNB. V kolikor je zdravstveno stanje tako resno, kot zatrjujeta tožnika, je utemeljeno pričakovati, da bodo navedbe potrjene z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Iz zdravstvenega kartona otroka izhajajo akutne bolezni ali vročinska stanja, ki jih je mogoča zdraviti doma, ta stanja pa po tretjem odstavku 22.a člena ZNB niso razlog za opustitev cepljenja, temveč razlog za začasno odložitev cepljenja. Komisija vloge strokovno obravnava le, v kolikor je predlog popoln, torej vložen na predpisanem obrazcu in skupaj z zdravstveno dokumentacijo iz šestega odstavka 22. člena ZNB. Naloga toženke v postopku je, da predlog formalno pregleda v smislu ustreznosti posredovane dokumentacije, torej da so predlogu predložene listine, ki izkazujejo alergijo na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ter bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Pri tem ne gre za strokovno obravnavo. Ker takšne dokumentacije ni bilo, je toženka predlog zavrgla kot predvideva deveti odstavek 22.a člena ZNB. Predloga Komisija ni obravnavala, niti se pred njo ni opravil razgovor, saj je slednje brez ustrezne zdravstvene dokumentacije irrelevantno. A. A. je bil cepljen zgolj s prvim odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa b, medtem ko ostalih cepljenj predvidenih za starost otroka leto in pol (starost otroka v času vložitve predloga za opustitev cepljenja) ni opravil. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbo tožnikov v celoti zavrne kot neutemeljeno.

Odločitev brez glavne obravnave

7Prim. VSL sklep opr. št. I Cpg 46/2017 z dne 20. 12. 2017.

19.Zavrženje predloga tožnikov brez strokovne (medicinske) presoje dokumentacije in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve po presoji sodišča ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo v kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

7.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

8Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.

8.Sodišče je predmetno zadevo zaradi narave predmeta, to je cepljenja mladoletnega otroka in zaščite javnega zdravja, na podlagi 13.a člena Zakona o sodiščih (ZS), opredelilo kot prednostno in zadevo kot tako vzelo v obravnavo.

Zveza:

20.Ob tem sodišče dodaja še, da v predmetni zadevi ni sporno, da sta tožnika v postopku podala zahtevo za razgovor pred komisijo. To je, skladno z določilom drugega odstavka 22c. člena ZNB, njuna pravica. V predlogu za opustitev cepljenja sta tožnika navedla nezaželene učinke in bolezenska stanja, ki so po njunih opažanjih neposredna posledica cepljenja, izrecno pa sta izpostavila tudi, da resnično dejansko stanje sina ni zajeto v zdravstvenem kartonu otroka. Po presoji sodišča je zato (glede na dejstvo, da gre za mladoletnega otroka), te okoliščine pred zavrnitvijo predloga in v luči pravice do izjave potrebno temeljito razčistiti, kajti gre za poseg v telo, ki mora biti dopusten in, glede na možne posledice, ki se lahko primerijo v primeru alergije na cepivo ali sestavine cepiva ali druge zdravstvene razloge otroka in ogrožanje ali vpliv na javno zdravje, tudi sorazmeren. Organ odločanja mora pri odločanju o opustitvi cepljenja tehtati med zdravjem otroka in varovanjem javnega zdravja, in sicer na način da prouči ali je javno zdravje ogroženo na način, da bi bil upravičen ukrep cepljenja otroka, saj je dobrobit in zdravje mladoletnega otroka ustavna pravica višje ravni kakor splošno javno zdravje, ki se sicer varuje z izvajanjem obveznega cepljenja. Sodišče zato na tem mestu izpostavlja, da je, v skladu s preiskovalnim načelom in že temeljnim načelom materialne resnice določil ZUP, uradna oseba, ki vodi postopek, odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov potrebnih za odločitev o predmetu postopka. Gre za katerakoli dejstva od katerih so odvisni meritorna odločitev ali tudi formalni sklepi.

Sodna presoja

Zakon o nalezljivih boleznih (1995) - ZNB - člen 22a, 22a/6, 22c

9.Tožba je utemeljena.

Pridruženi dokumenti:*

21.Uradno osebo lahko in morajo zanimati ne samo dejstva, ki jih navajajo stranke in drugi udeleženci, temveč vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev po materialnem zakonu. Zato uradna oseba tudi ni vezana na predloge strank glede izvedbe dokazil, temveč lahko sama po uradni dolžnosti odreja kaj in kako (s katerimi dokazili) je treba dokazovati tako v postopkih z eno stranko (aktivno ali pasivno) kot tudi v postopkih z udeležbo dveh ali več strank z nasprotnimi interesi, saj tudi kontradiktornost postopka ne posega v pooblastilo uradne osebe kot gospodarja postopka. Skladno z določili 138. člena ZUP je zato organ odločanja pred izdajo odločbe dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna in je tako treba strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

10.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), neustrezno obrazloženost in napake v postopku pa sta v tožbi uveljavljala tudi tožnika.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

11.Bistvo tožbenih trditev je, da je toženka nepravilno in nezakonito zavrgla njun popoln predlog za opustitev cepljenja, da je sklep neobrazložen, saj ne vsebuje razlogov in drugih sestavin, ki jih zahteva 214. člen ZUP, ter da je toženka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.