Jedro

Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, s katerim je odločeno, da skrbnik za poseben primer opravlja naloge pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki je odvetnik. Sicer se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu postavi skrbnika za posebni primer, in sicer I. D., odvetnika v Ljubljani, ki bo v tem postopku skrbel za pravice in koristi nasprotnega udeleženca ter opravljal naloge pooblaščenca, predlagateljici pa naložilo, da za njegovo delo založi 500 EUR predujma.

(2) Proti temu sklepu vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec in ga izpodbija v celoti. Navaja, da ni ugrabljen, pač pa da živi pri T. J. prostovoljno, saj je svoboden državljan. Ovadba proti njej je bila zavržena. Navaja, da predlagateljica nima niti njegovih osebnih dokumentov niti zdravniškega mnenja, s katerim bi lahko vodila postopek proti njemu in da je v teku postopek za razvezo zakonske zveze med njim in predlagateljico, ki ima prednost pred vsemi drugimi postopki, kot je odločilo tudi Višje sodišče. Zato meni, da do končanja tega (ločitvenega) postopka sodišče ne more izdajati sklepov in voditi predmetnega postopka. Navaja, da je iz zemljiške knjige razvidno, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti sprožen kasneje kot postopek za razvezo zakonske zveze, zato bi ga moralo sodišče zavrniti. Dalje navaja, da je predlagateljica zlorabila njegovo zaupanje, saj je nezakonito dvignila njegov denar. S T. J. je sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Nasprotuje postavitvi skrbnika, saj se ta postavi v primeru spora med varovancem in skrbnikom, predlagateljica pa ni njegova skrbnica. Navaja, da lahko oseba veljavno pooblasti drugo osebo, če lahko izrazi svojo voljo in sam je notarsko pooblastil T. J.. Nezmožnost osebe se izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, ki ga napiše izbrani specialist psihiater. Pri tem se sklicuje na Pravilnik o postavitvi skrbnika za poseben primer.

(3) Pritožba je delno utemeljena.

(4) Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim v delu, ko je slednje ocenilo, da nasprotni udeleženec potrebuje skrbnika za posebni primer. Tega mu je zato pravilno in zakonito postavilo po določbi 212. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 14/89; UPB, in kasnejše spremembe; ZZZDR).

(5) Nasprotni udeleženec nima prav, ko meni, da sodišče nima podlage za vodenje postopka, saj se ta lahko začne med drugim tudi na predlog zakonca, kot je to v konkretnem primeru (1. odst. 45. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86; ZNP). Tožba za razvezo zakonske zveze, celo če bi bila vložena pred uvedbo postopka (pa očitno ni tako: predlog za odvzem poslovne sposobnosti je bil vložen 25. 4. 2008 (ni pomembno, kdaj je bil zaznamovan v zemljiški knjigi), tožba za razvezo pa šele v mescu avgustu 2008), še ne odvzame aktivne legitimacije zakoncu, ki to preneha biti šele s pravnomočno sodbo, s katero sodišče zakonsko zvezo razveže (63. čl. ZZZDR).

(6) Tudi (ne)razpolaganje z osebnimi dokumenti in z zdravniškim mnenjem ne vpliva na možnost oziroma dopustnost vložitve predloga, res pa je, da je za odločitev o predlogu takšno mnenje potrebno.

(7) Ravno slednje je eden izmed ključnih razlogov, zaradi katerih je prvo sodišče (utemeljeno) ocenilo, da bi bilo nasprotnemu udeležencu treba postaviti skrbnika za poseben primer, saj je utemeljeno sklepati, da bi kot nepristranska oseba, ki je hkrati prava vešča, nasprotnemu udeležencu in njegovim bližnjim uspela predočiti ter razložiti potrebnost in koristnost izvedbe dokaza z izvedencem.

(8) Odločitev Centra za socialno delo, ki je sklenilo, da skrbnika nasprotnemu udeležencu ne postavi, na to ne vpliva, saj lahko skrbnika za poseben primer postavi tudi organ, pred katerim teče postopek, to pa je v konkretnem primeru sodišče (211. in 212. čl. ZZZDR).

(9) Skrbnik je po določbi 46. čl. ZNP udeleženec postopka za odvzem poslovne sposobnosti, vendar kot tak v tem postopku nastopa samostojno in ne v imenu osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost. Nobene podlage ni, po kateri bi lahko opravljal naloge pooblaščenca take osebe. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.

(10) Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega v skladu z 2. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; ZPP) v zvezi s 37. čl. ZNP pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in ga v delu, v katerem začasnemu skrbniku podeljuje pooblastilo opravljati naloge pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki je odvetnik, razveljavilo, sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.