Jedro

Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, Inšpekcijska pisarna Velenje, je z izpodbijano odločbo v 1. točki odločila, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. do 1. 7. 2016 prenehati z uporabo gostinskega lokala v pritličju objekta št. 1288, na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ..., tlorisnih dimenzij 10,50 m x 9, 40 m, višine 2,50 m, ki mu je spremenil namembnost iz namembnosti avto servisa in avto salona v gostinski lokal, brez pridobitve gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti. V 2. točki izreka je prvostopenjski organ zavezanca opozoril, da se bo primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke izreka začel postopek izvršbe s prisilitvijo; v 3. točki izreka odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 4. točki izreka, da stroškov postopka ni.

2. Odločitev temelji na ugotovitvah inšpekcijskega pregleda dne 20. 1. 2015, 14. 1. 2016 in 28. 1. 2016, kjer je bila ugotovljena lokacija obratovanja gostinskega lokala in obseg delovanja tega lokala. Ugotovljeno je bilo, da je gostinski lokal nastal s preureditvijo nekdanjega avto salona in avto servisa v gostinski lokal, v pritličnem delu objekta, na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... ter opisan obseg in vrsta preureditve poslovnega prostora. Prvostopenjski organ je pojasnil, da objekt št. 1288, na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ..., ni enostanovanjska stavba, saj javni pogled v nepremičnine (GURS) dokazuje, da ima stavba devet delov, ki pa niso ustrezno vpisani v kataster. Ugotovljeno je bilo tudi, da sprememba namembnosti avto salona in avto servisa v gostinski lokal ne spada med izjeme po tretjem odstavku 4. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Prav tako je bilo ugotovljeno, da se pri spremembi avto salona in avto servisa v gostinski lokal ne spreminja namembnost znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb, tudi ne znotraj razreda trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti. Gre za objekt, ki je stanovanjsko poslovni objekt in ker je pretežna raba stanovanjska, se po klasifikaciji CC-SI uvršča med 1122- tri in več stanovanjske stavbe.

3. Na zaslišanju dne 28. 1. 2015 je A.A. izjavil, da je investitor spremembe namembnosti in da je gostinski lokal v tem delu objekta nastal leta 2000, ko je na UE Velenje pridobil informacijo, da ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Prav tako je izjavil, da so bili stoli in mize nameščeni na terasi, na zemljišču s parc. št. 1480/7 k.o. ..., tudi v letu 2000 in postavljeni zidovi, ki so jih na podlagi odločbe inšpektorata z dne 7. 2. 2001 tudi odstranili. Izjavil je tudi, da je leta 2001 prišlo do razdružitve parcel, da je povprečno število gostov v lokalu na dan od 50 do 70 in da v lokalu v preteklih letih policija ni posredovala. Prav tako se v letu 2000 niso izvedli novi elektro priključki. Izjavil je tudi, da gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni bilo pridobljeno.

4. V nadaljevanju je prvostopenjski organ izčrpno povzel podatke o gradnji objekta na zemljišču s parc. št. 1480/7 k.o. ... in pojasnil, da je bilo na podlagi projekta št. 29/94 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-224/94-03 z dne 26. 5. 1995, iz katerega je razvidno, da je pritlični del objekta sestavljen iz treh delov - gostinskega lokala na jugovzhodnem delu objekta (sedaj na zemljišču parc. št. 1480/7 k.o. ...), avto salona in avto servisa na severozahodnem delu objekta (sedaj na zemljišču s parc. št. 1480/7 k.o. ...) ter avto salona in avto servisa na severozahodnem delu objekta (sedaj na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ...) ter hodnika oziroma pasaže po celotni dolžini vzhodnega dela objekta (sedaj zemljišča s parc. št. 1480/7 k.o. ...).

5. Gostinski lokal v pritličju objekta na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... se uporablja v nasprotju s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju št. 351-224/94-03 z dne 26. 5. 1995 in v nasprotju s pogoji uporabnega dovoljenja št. 351-224/94-12 z dne 24. 8. 1995. Vplivi na okolico objekta so se s prestavitvijo lokacijo gostinskega lokala v severozahodni del objekta spremenili, težišče lokacije gostinskega lokala je prestavljeno 14 m v smeri severozahoda. V postopku je bilo ugotovljeno, ob predpostavki, da je parkirno mesto velikosti cca 2,50 m x 5,00 m, da se je parkirna površina zaradi spremembe avto salona in avto servisa v gostinski lokal povečala za 37,50 m2. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je površina gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avtoservisa povečala za velikost terase in gostinskega vrta (cca 39 m2), kar posledično predstavlja zadrževanje večjega števila ljudi na okolici objekta na zemljišču parc. št. 1480/9 k.o. .... Nadalje je bilo ugotovljeno, da z nastankom 4 parkirnih mest jugovzhodno od lokala, na zemljišču s parc. št. 1480/1 k.o. ..., znaša minimalna širina dvosmernega cestnega priključka na lokalno cesto LC 953781 le 2,70 m, kar ne zadostuje tehničnim standardom za dvosmerni priključek na LC 953781 ter bistveno zmanjšuje varnost prometa. Prav tako se je s spremembo avto salona in avtoservisa v gostinski lokal za več kot 2,5 krat povečal časovni interval vpliva gostinskega lokala na okolico. Frekvenca gostov lokala se je v primerjavi z obiski avto salona in avtoservisa povečala za najmanj 5 krat. Prav tako se je spremenila struktura gostov. Na podlagi dopisa podjetja ... d.d. z dne 5. 2. 2016 je bilo ugotovljeno tudi, da se je zaradi sporne spremembe povečala priključna moč.

6. Iz lokacijske dokumentacije št. 35-04-0016/2016 z dne 27. 1. 2016 je razvidno, da objekt z gostinskim lokalom leži v območju urejanja S4/4, morfološka enota 4A/1. Ureditveni PUP S4/6 ... v 21. členu med drugim določa, da so spremembe namembnosti pritličij ali drugih delov stanovanjskih objektov ter gospodarskih poslopij dovoljene ob soglasju neposrednih sosedov in pod pogojem, da so izpolnjeni poleg splošnih še posebni pogoji. Inšpekcijski zavezanec si soglasja soseda ni pridobil, prav tako dostop z lokalne ceste LC 953781 ni urejen v skladu s tehničnimi normativi, dostava in obisk gostinskega lokala pa sta se v primerjavi z dostavo in obiski avto salona in avto servisa bistveno povečala.

7. Ker se je izvedla sprememba avto salona in avto servisa v gostinski lokal pritličnega dela objekta na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... v nasprotju z določili veljavnega prostorskega akta, po določilih šestega odstavka 4. člena ZGO-1 ne gre za spremembo namembnosti dela objekta, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno je inšpektorica ugotovila, da so podani pogoji za izrek ukrepa po 150. členu ZGO-1. 8. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

9. Tožeča stranka v tožbi navaja, da odločbo izpodbija v celoti, iz vseh razlogov, ki jih določa prvi odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožbo vlaga tudi stranska udeleženka B.B. s.p., ki je nosilka gostinske dejavnosti v pritličnem delu objekta št. 1288 parc. št. 1480/9 k.o. ..., zaradi česar izpodbijana odločba neposredno posega v njene pravice in pravne koristi. Tožeči stranki sodišču predlagata, da ugodi tožbenemu zahtevku, tako da izpodbijano odločbo odpravi in tožeči stranki povrne stroške tega postopka oziroma podredno, da se zavezancu odredi, da v roku 60 dni od dneva pravnomočnosti te odločbe odpravi ugotovljene nepravilnosti glede gostinskega lokala tako, da je dolžan vzpostaviti prvotno stanje v skladu s projektno dokumentacijo št. 29/94, ... d.o.o., april 1995, tako da mora zmanjšati število parkirnih mest na 16, zmanjšati zunanjo površino gostinskega lokala za velikost terase in gostinskega vrta cca 39 m2, ter zmanjšati število dodatnih 4 mest na letnem vrtu.

10. Uvodoma tožeča stranka ugovarja pasivni legitimacijo v tem upravnem sporu, ker je inšpektorat odločbo izdal zgolj inšpekcijskemu zavezancu A.A., ki je dedič pokojnega C.C. starejšega, ki je umrl 17. 8. 2012 in se v tej zvezi pred Okrajnim sodiščem v Velenju vodi zapuščinski postopek, ki še ni končan. Dediči so vsi skupni lastniki premoženja, nepremičnine parc. št. 1480/9 k.o. ... Pojasnjuje, da v odločbi citirana izjava o investitorstvu A.A. ni točna. Točen je le podatek, da je lastnik gostinskega inventarja. Izjavo je podal na nenapovedanem zaslišanju in brez povabila, da bi ga v postopku zastopal odvetnik.

11. Očitek zmotne in nepopolne ugotovitev dejanskega stanja tožeča stranka utemeljuje s podatkom, da objekt na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... ni enostanovanjska stavba, saj iz podatkov GURS izhaja, da je stavba št. 1288 na zemljišču parc. št. 1480/9 k.o. ... stanovanjska stavba - dvojček, dvojčki pa po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) 2012 spadajo po šifrantu 11100 med enostanovanjske stavbe, za katere pa v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZGO-1 gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno. Prav tako objekta 1288 na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... ni mogoče šteti kot gostinske stavbe, saj po šifrantu 12112 klasifikacije vrst objektov med gostilne, restavracije in točilnice spadajo samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, kar gostinski lokal v objektu 1288 ni.

12. Nepravilen je tudi zaključek inšpekcijskega organa glede vsebine gradbenega dovoljenja št. 351-224/94-03 z dne 26. 5. 1995. Iz tega dovoljenja namreč nedvoumno izhaja, da se investitorjema dovoli izgradnja, med drugim tudi manjšega gostinskega lokala na zemljišču parc. št. 1480/7, 1481/1, 1480/8 in 1480/1 k.o. .... To pomeni, da opis, ki je vsebovan v petem odstavku obrazložitve gradbenega dovoljenja sovpada z opisom lokala, ki je naveden v izpodbijani odločbi. Na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 26. 5. 1995 je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje z dne 24. 8. 1995, ki se nanaša na med drugim tudi na manjši gostinski lokal. Obe dovoljenji se nanašata na zemljišče parc. št 1480/7 k.o. ..., vendar je bila ta parcela 1998 geodetsko razdeljena s parcelacijo in sta iz nje nastali parc. št. 1480/7 in 1480/9 k.o. ..., zato obe upravni dovoljenji iz leta 1995 veljata tudi za novo nastalo parc. št. 1480/9 k.o. .... Navaja tudi, da sedanji gostinski lokal tako po kvadraturi, kot obsegu, še vedno ustreza opredelitvi manjšega gostinskega lokala, za katerega je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje v letu 1995. Tudi sicer ni prišlo do spremembe namembnosti, saj se v teh prostorih še vedno opravlja poslovna dejavnost. 13. Tudi sicer ostale ugotovitve glede spremembe namembnosti ne sodijo v stvarno pristojnost gradbene inšpektorice, ugotovitve so nekonkretizirane in zaključki arbitrarni. Prav tako ugotovitev ni mogoče preveriti. Tožeča stranka sodišču predlaga, da postavi izvedenca gradbene stroke, ki naj se izreče o legi gostinskega obrata in odstopanjih glede na prvotno stanje ter zahtevi za morebitno spremembo namembnosti. Prav tako se ne strinja s trditvijo inšpektorice, da so se vplivi na okolje s prestavitvijo lokacije gostinskega lokala v severovzhodni del objekta spremenili. Navaja tudi, da Inšpektorat RS za okolje in prostor ni pristojen za nadzor nad izvajanjem gostinske dejavnosti, ampak je ta v pristojnosti tržnega inšpektorata, zaradi česar tožeča stranka v zvezi s tem uveljavlja tudi kršitev določb upravnega postopka po določbi 1. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tudi sicer je ukrep v nesorazmerju z očitano kršitvijo treh dodatnih parkirnih mest - kolikor bi bil organ pristojen, bi v takem primeru lahko glede na očitan neznaten pomen kršitve, izrekel ukrep odprave ugotovljenih nepravilnosti. Oporeka tudi ugotovitvi o povečanju priključne moči za gostinski lokal, pri čemer poudarja, da se priključna moč v odmeri 3 x 16A ne dobavlja več. Tako tudi ta podatek ne more biti relevanten za odločitev, pa tudi sicer kršitev določb energetskega zakona ne spada v pristojnost prvostopenjskega organa. V zvezi s podatki o neusklajenosti investicije z določbami izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja pojasnjujeta, da do spremembe namembnosti od izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja sploh ni prišlo.

14. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo tožena stranka sodišču ni poslala.

K I. točki izreka:

15. Tožba ni utemeljena.

16. Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

17. Sodišče uvodoma ugotavlja, da sta tožbo vložila A.A. in B.B. s.p., A.A., kot inšpekcijski zavezanec in naslovnik izpodbijanega akta ter B.B. s.p., ki je zoper izpodbijani akt, skupaj z A.A. vložila pritožbo in ki ji je bila v upravnem postopku priznana lastnost stranskega udeleženca, torej sta tožbo vložili stranki, ki izkazujeta pravni interes za sodelovanje tako v upravnem postopku, kot za vložitev tožbe.

18. V obravnavani zadevi je gradbena inšpektorica izdala izpodbijani akt na podlagi 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1, ki pristojnega gradbenega inšpektorja pooblašča, da prepove uporabo objekta, ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja.

19. Sprememba namembnosti je opredeljena v 9. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, kot izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

20. V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da so se sporna dela izvajala v pritlični etaži stanovanjskega objekta št. 1288, na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ..., v kateri obratuje gostinski lokal. Sestavni del gostinskega lokala je tudi terasa v površini 14 m2 na zemljišču s parc. št. 1480/7 k.o. ... ter v poletnih mesecih na severnem delu zemljišča s parc. št. 1480/12 k.o. ... tudi urejen letni vrt površine cca 25 m2 ter parkirni prostori na zemljiščih parc. št. 1481/6, 1480/12 in 1480/1 vse k.o. .... V obravnavani zadevi je gostinski lokal v navedenem obsegu nastal (delno) iz prostorov avto servisa in avto salona, kar potrjujejo v dokaznem postopku izvedeni dokazi, tudi inšpekcijski ogled ter vpogled v gradbeno dovoljenje, št. 351-224/94-03 z dne 26. 5. 1995, za gradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše. Z navedenim gradbenim dovoljenjem se je dovolila izgradnja prizidkov, rekonstrukcija strehe ter v pritličju navedene hiše izgradnja avto salona, avtomobilskega servisa, pisarniških prostorov ter manjši gostinski lokal (torej sprememba stanovanjskega dela v poslovni del). Po vpogledu v projekt št. 29/94, ki ga je izdelal ... d.o.o. na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, je bila opravljena primerjava z gradbenim dovoljenjem iz leta 1995 dovoljene gradnje oziroma rekonstrukcije obstoječe stanovanjske hiše in primerjava z dejanskim stanjem ugotovljenim ob priliki inšpekcijskega pregleda dne 28. 1. 2016, ki je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa v izpodbijani odločbi ter ugotovljen dejanski obseg izvedenih del in namembnost prostorov.

21. Sodišče v dejanske ugotovitve, da je prišlo v pritličju objekta št. 1288 do spremembe uporabe posameznih prostorov iz dejavnosti zajete v prej navedenih upravnih dovoljenjih v gostinsko dejavnost in dejanske ugotovitve o obsegu te spremembe ne dvomi, podpirajo jo namreč ugotovitve inšpekcijskega pregleda, o katerem je pristojna gradbena inšpektorica izdelala zapisnik 06111-180/2015-43 z dne 28. 1. 2016. Iz navedenega razloga sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve v kakšnem obsegu je prišlo do povečanja obstoječega gostinskega lokala oziroma ugovore, da se izdano gradbeno in uporabno dovoljenje iz leta 1995 nanaša na celoten objekt št. 1288 parc. št. 1480/7 k.o. ... saj temeljijo le na drugačni interpretaciji dejstev. Iz istega razloga zavrača tudi tožbeni ugovor, da se sprememba nanaša na (že dovoljeni) manjši gostinski lokal, kamor je mogoče uvrstiti tudi gostinski lokal, ki je bil predmet inšpekcijskega pregleda, ne glede na to, v katerem delu pritličja objekta št. 1288 se ta nahaja.

22. Ob prilika inšpekcijskega pregleda je bil tudi prisoten tudi A.A., ki je na zapisnik dne 28. 1. 2016 podal izjavo, da je investitor spremembe dela objekta v gostinski lokal iz avto servisa in avto salona, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala biti izpodbijana odločba izdana tudi B.B. s.p. Inšpekcijski ukrep je namreč uperjen zoper investitorja, če tega ni mogoče ugotoviti, pa zoper lastnika nedovoljene gradnje. Iz istega razloga, torej na podlagi ugotovitve, da je investitor posega A.A., sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi morala biti odločba izdana skupnim lastnikom celotnega objekta, ker zapuščinski postopek po pokojnem C.C. starejšemu, ki je umrl 17. 8. 2012 še ni končan.

23. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je objekt na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... enostanovanjska stavba. Tožeča stranka se sklicuje na vpogled v podatke o nepremičninah (prostorski portal RS-GURS) iz katerega izhaja, da je stavba št. 1288, na zemljišču s parc. št. 1480/9 k.o. ... stanovanjska stavba - dvojček in bi zato v skladu s klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) 2012 morala biti po šifrantu 11100, dvojček, uvrščena med enostanovanjske stavbe. Navedena trditev po presoji sodišča na ugotovitev gradbene inšpektorice ne more vplivati. Gradbena inšpektorica je namreč odločitev, da gre za stanovanjsko poslovni objekt, oprla na podatke GURS o stavbi in njenih delih, iz katerih izhaja, da ima stavba št. 1288 devet delov in podatek, da gre za stanovanjsko poslovni objekt. Ob upoštevanju navedene ugotovitve, do katere se tožeča stranka v tožbi ni opredelila, in ki ne nasprotuje tožbi priloženemu izpisu GURS, sodišče pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega organa, da se objekt št. 1288, kot stanovanjsko poslovni objekt s pretežno stanovanjsko rabo, po klasifikaciji CC-SI uvršča med 1122- tri ali več stanovanjske stavbe. Navedeno ugotovitev, torej da gre za stavbo v kateri se nahaja več stanovanj, potrjuje tudi izjava A.A. dana na zapisnik dne 28. 1. 2016. 24. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da objekta št. 1288, na zemljišču parc. št. 1480/9 k.o. ..., ni mogoče šteti kot gostinske stavbe, saj po šifrantu 12112 klasifikacije CC-SI med gostilne, restavracije in točilnice spadajo samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, kar gostinski lokal v objektu 1288 ni. Navedena razvrstitev v sporni zadevi namreč ni relevantna, niti se nanjo nista sklicevala upravna organa. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev, torej razvrstitvi objekta št. 1288 med tri ali več stanovanjske stavbe, sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati izjemo določeno v tretjem odstavku 4. člena ZGO-1, ki določa, da gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ni treba pridobiti, če se namembnost spreminja v nezahtevnih objektih in enostanovanjskih stavbah.

25. Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta št. 1288 zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je parkirna površina povečala za 37,50 m2; da se je povečala površina gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa za cca 39 m2, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta; da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat; da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.

26. Sodišče iz navedenega razloga, tudi zato, ker vse te ugotovitve temeljijo na ugotovitvah zapisnika o inšpekcijskem pregledu št. 0611-180/2015-43 z dne 28. 1. 2016, ter natančnih in obrazloženih izračunih povečanega vpliva na okolje v primerjavi s podatki gradbenega in uporabnega dovoljenja iz leta 1995, zavrača tožbene ugovore, da do spremembe namembnosti od izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja v letu 1995 ni nikoli prišlo. V tej zvezi sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da gradbena inšpektorica z obrazložitvijo, da so se vplivi na okolico s prestavitvijo lokacije gostinskega lokala v severovzhodni del objekta, močno pretirava. Trditve, da gre za pretiravanje, namreč tožeča stranka ni dokazala, tudi ne z navedbami, da je inšpektorica vse relevantne okoliščine s katerimi je ugotavljala povečan vpliv dejavnosti na okolje, ugotavljala kot stvarno nepristojna inšpektorica. Gre namreč za ugotavljanje okoliščin, ki jih zahteva zakonski dejanski stan 9. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. 27. V nadaljevanju sodišče po vpogledu v Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S4/6, v naselju ... (PUP) ugotavlja tudi, da se skladno z določbo 21. člena PUP, ob nesporni okoliščini, da objekt št. 1288 leži na območju urejanja S4/6, za spremembo namembnosti pritličij ali drugih delov stanovanjskih objektov ter gospodarskih poslopij zahteva soglasje neposrednih sosedov, izpolnjeni pa morajo biti tudi v tej določbi navedeni posebni pogoji. Ti pogoji, ne splošni ne posebni, v sporni zadevi niso bili izpolnjeni.

28. Ker je torej po presoji sodišča ugotovitev, da gre v predmetni zadevi za spremembo namembnosti, pravilna, je sodišče v nadaljevanju presojalo tudi tožbeni ugovor ali gre za takšno spremembo namembnosti, za katero gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti. Kot je sodišče že pojasnilo v točki 23, objekt št. 1288 ne sodi med nezahtevne objekte, ne med enostanovanjske stavbe, torej uporaba določbe tretjega odstavka 4. člena ZGO-1 ni mogoča. Prav tako ni mogoče v zadevi uporabiti določbe četrtega odstavka 4. člena ZGO-1, ki določa kdaj gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, ki ga določi prepis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI) spremeni, saj ne gre za nobenega od primerov naštetih v štirih alinejah tega dostavka. Tudi sicer sodišče, enako kot sta to storila upravna organa, pojasnjuje, da tožeča stranka s svojimi trditvami, da sprememba namembnosti v spornem primeru ne zahteva izdaje gradbenega dovoljenja, ne more biti uspešna že iz tega razloga, ker je bila sprememba namembnosti izvedena s spremembami PUP, saj investitor zadnjo ni pridobil soglasja sosedov.

29. Ker torej sodišče ne dvomi v dejanske ugotovitve prvostopenjskega organa, da v zadevi ne gre za situacijo, ki ne zahteva pridobitve gradbenega dovoljenja, bi tožeča stranka le- tega, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZGO-1, morala pridobiti. Navedena ugotovitev nadalje pomeni, da je prvostopenjski organ, ob upoštevanju nespornega podatka, da investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti iz avto servisa in avto salona v gostinski lokal, odločitev za izrek inšpekcijskega ukrepa pravilno oprl na določbo tretjega odstavka 150. člena ZGO-1. 30. Tožeča stranka je sicer sodišču predlagala, da v postopku odločanja o tožbi v dokazne namene postavi izvedenca gradbene stroke, ki naj se izreče o legi gostinskega obrata in odstopanjih glede na prvotno stanje ter zahtevi za morebitno spremembo namembnosti, torej je smiselno predlagala opravo glavne obravnave, vendar ni z ničemer zadostno utemeljila in to tudi ne izhaja iz zadeve, da bi lahko izvedba dokazov pripeljala do drugačne odločitve, pri čemur po presoji sodišča dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe izhaja iz javne listine - zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 28. 1. 2016, ki ga je tožeča stranka podpisala, torej se je z njegovo vsebino strinjala. Navedeno pomeni, da dejansko stanje v zadevi ni sporno, ampak je sporna le ocena teh dokazov, zato je sodišče odločilo na seji senata. Tudi po praksi Ustavnega sodišča mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003). Vendar zgolj gola zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje (odločba št. Up-778/04 z dne 16. 12. 2004). Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne samo že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi (odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, odst. 10). Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da mora tožnik izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 240/2012 z dne 17. 5. 2012). Tožeča stranka s svojimi navedbami tega ni izkazala, zato je sodišče odločilo na seji.

31. Glede na navedeno dejansko stanje je sodišče presodilo, da je prvostopenjski organ materialno pravo uporabil pravilno, zato je po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

32. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.