Jedro

Zgolj izrazito hipotetična možnost, da bi na odločanje (v njuno škodo) vplivala okoliščina, da je sedanja predsednica Okrajnega sodišča v B, ki je družinsko povezana z osebama, ki tožita toženca v drugi zadevi (tožnik in ti osebi imajo torej vsak v »svoji« pravdi istega nasprotnika), do pred šestimi leti sodniško funkcijo opravljala prav na Okrajnem sodišču v A in pozna (pravdne) sodnike tega sodišča, ne more pomeniti »drugega tehtnega razloga« iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Za odločitev v uvodoma navedeni pravdni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v A..

2.Toženca sta predlagala prenos krajevne pristojnosti s tega sodišča, pred katerim postopek teče, na drugo stvarno pristojno sodišče. Navajata, da je tožnik sosed in mejaš C. C. in A. D., slednji pa je mož B. D.., ki je sodnica in predsednica Okrajnega sodišča v B., pred tem pa je sodniško funkcijo izvrševala na Okrajnem sodišču v A.. C. C. in A. D. v postopku IV P 631/2021 tožita toženca iz tu obravnavane zadeve, pri čemer sta se obe pravdi pričeli po tem, ko je nastal spor s sodnico B. D. glede parkiranja tožencev in voženj čez dvorišče tožencev. Zaradi tesne osebne povezave med tožnikom v tem postopku in tožnikoma v postopku IV P 631/2021, ki oba tečeta zoper ista toženca, s sodnico B. D., toženca menita, da ne bosta deležnega poštenega in nepristranskega sojenja. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik ter da je treba pri tem upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča. V konkretnem primeru gre nedvomno za tesnejšo medsebojno povezavo med tožnikom v konkretnem postopku in tožnikoma v postopku IV P 631/2021 s sodnico B. D., ki je bila več let sodnica na Okrajnem sodišču v A., ter sodniki tega sodišča.

3.Tožnik je prenosu krajevne pristojnosti nasprotoval. B. D. ni najmanj od 11. 2. 2016 dalje sodnica na Okrajnem sodišču v A. Da bi osebno poznala sodečo sodnico v tem postopku E. E., predlagatelj niti ne trdi. Na Okrajnem sodišču v A. sodi več deset sodnikov in je nerazumno pričakovanje, da bi zgolj zaradi poznanstva imenovane s katerim od njih prišlo do prenosa pristojnosti. Končno B. D. v obravnavanem postopku ni niti stranka niti priča. Tožeča stranka ni izkazala, zakaj bi, četudi bi morebiti obstajalo njeno poznanstvo s katerim od sodnikov Okrajnega sodišča v A., to vplivalo na postopek tožečih strank, ki sta zgolj njena soseda. Njena tesnejša povezanost s strankama se niti ne zatrjuje, tožnik pa pripominja, da mu je zgolj poznano, da tam stanuje in ničesar več.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6.Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Objektivna nepristranskost se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

7.Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da je treba nepristranskost sodnikov ocenjevati ne le po njenih učinkih (na primer po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč glede na to, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko; sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

8.Okoliščine, ki sta jih v obravnavanem primeru uveljavljala predlagatelja, po oceni Vrhovnega sodišča niti pri strankah postopka niti pri razumnem zunanjem opazovalcu ne morejo povzročiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost stvarno in krajevno pristojnega sodišča prve stopnje. Zgolj izrazito hipotetična možnost, da bi na odločanje (v njuno škodo) vplivala okoliščina, da je sedanja predsednica Okrajnega sodišča v B., ki je družinsko povezana z osebama, ki tožita toženca v drugi zadevi (tožnik in ti osebi imajo torej vsak v "svoji" pravdi istega nasprotnika), do pred šestimi leti sodniško funkcijo opravljala prav na Okrajnem sodišču v A. in pozna (pravdne) sodnike tega sodišča, ne more pomeniti "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Sodnica B. D. ni stranka niti tega postopka, niti postopka, ki ga izpostavljata predlagatelja. In tudi, če bi bila, ne bi bilo mogoče mimo dejstva, da je Okrajno sodišče v A. največje okrajno sodišče v državi (kar velja tudi za Pravdni oddelek kot njegovo notranjo organizacijsko enoto) in da na njem sodniško službo opravlja večje število sodnikov, pri čemer niso vsi nekdanji "sodelavci" imenovane sodnice, kar pomeni, da bi bilo mogoče zagotoviti nepristransko sojenje tudi pred tem sodiščem, v skrajnem primeru z morebitno izločitvijo posameznih sodnikov pod pogoji iz 6. točke 70. člena ZPP, ne pa z delegacijo pristojnosti ("izločitvijo" celega sodišča).

9.Neutemeljen predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)Na primer v odločbi U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 (7. točka obrazložitve), Up-217/15 z dne 7. 7. 2016 (17. točka obrazložitve).