Jedro

Zaradi smrti tožnice, ki ni imela pooblaščenca, je sodišče postopek utemeljeno prekinilo, kljub temu da so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče podedovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi smrti tožnice postopek prekinilo, ker je tožnica dne 2. 4. 2012 umrla, v postopku pa ni imela pooblaščenca.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženka zaradi bistvene kršitve določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o prekinitvi postopka sodišča prve stopnje spremeni tako, da postopek ustavi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je izpodbijani sklep napačen, ker je sodišče nepravilno uporabilo določbo 1. točke 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki določa, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdni nima pooblaščenca. Po prepričanju toženke je potrebno postopek v tem sporu ustaviti, saj so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kot to izhaja iz 5. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Glede na naravo teh pravic dediči umrle tožnice ne morejo nadaljevati postopka v predmetnem socialnem sporu, saj jim tožničine pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po materialnem pravu ne gredo. Takšno stališče je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi, opr. št. VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011, ki se je nanašala na pravico do pokojnine. Iz citiranega judikata Vrhovnega sodišča RS izhaja, da pravica uveljaviti pravico do pokojnine ugasne s smrtjo zavarovanca, zato je v imenu pokojnega ne more uveljaviti nihče. Dediči so upravičeni le do dedovanja zapadlih in neizplačanih zneskov, pravnomočno priznanih že pred smrtjo zavarovanca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom ZPP preizkusilo pritožbo v okviru mej preizkusa iz 350. člena ZPP in sicer v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti niti do tiste kršitve določb postopka, ki jo navaja pritožba.

V predmetni zadevi toženka meni, da je sodišče ravnalo nepravilno, ko je zaradi smrti tožnice postopek v sporu prekinilo. Po mnenju toženke bi ga moralo ustaviti, ker dediči umrle tožnice, glede na naravo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne morejo nadaljevati postopka, saj jim vtoževane pravice po materialnem pravu ne gredo.

Postopek se v skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP prekine, če stranka umre ali izgubi pravno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Gre za procesno pravno nasledstvo in ne že za podedljivost materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka. S predmetnim sklepom je sodišče po uradni dolžnosti postopek prekinilo, ker je stranka, ki ni imela pooblaščenca, umrla. Sklep je izdalo na podlagi ustreznega dokaza o smrti in gre le za podedljivost procesno pravdnega položaja.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem v pritožbi, da so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kot to izhaja iz 5. člena ZPIZ-1. V predmetni zadevi pa ne gre za vprašanje podedljivosti materialnopravnih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so predmet tožbenega zahtevka, temveč le za podedljivost procesno pravnega razmerja.

Ob navedenem stališču je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.