Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za postopek proti mladoletniku je praviloma krajevno pristojno sodišče po kraju njegovega stalnega prebivališča. Le izjemoma je možna regresija k splošni določbi prvega odstavka 26. člena ZKP, ki kot krajevno pristojno določa sodišče po kraju izvršenega kaznivega dejanja.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodnica za mladoletnike na podlagi prvega odstavka 36. člena v zvezi s 464. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovila krajevno nepristojnost Okrožnega sodišča v Celju za vodenje kazenskega (pripravljalnega) postopka proti starejšemu mladoletniku A. A. v kazenski zadevi I Kmp 96224/2024 (točka I izreka sklepa). Sklenila je, da bo po pravnomočnosti tega sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Krškem v nadaljnje poslovanje (točka II izreka).
2.Zoper ta sklep se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (pritožbeni razlog po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP), saj da je sodišče nepravilno uporabilo določbe prvega odstavka 36. člena v zvezi s 464. členom ZKP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je za vodenje kazenskega postopka krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo (vrne) pošlje v novo odločitev sodišču prve stopnje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Senat za mladoletnike višjega sodišča pritrjuje sodnici za mladoletnike, da je intenca specialne določbe 464. člena ZKP, po kateri je za postopek proti mladoletniku praviloma krajevno pristojno sodišče po njegovem stalnem prebivališču, v zasledovanju vsestranskega dognanja mladoletnikove osebnosti ter okolja in razmer, v katerih živi. Gre za potrebo po izdelavi t. i. individualne ocene mladoletnika skladno s prvim odstavkom 469. člena ZKP, pri čemer je po drugem odstavku navedenega člena v okviru pripravljalnega postopka treba zaslišati mladoletnikove starše in druge, ki lahko nudijo o izpostavljenih okoliščinah potrebne podatke, ter pridobiti poročilo organa socialnega varstva. Vse te okoliščine pa bistveno lažje ugotavlja sodišče po kraju mladoletnikovega stalnega prebivališča, ki obenem lažje nadzira tudi izvrševanje mladoletniku (morebiti) izrečenega vzgojnega ukrepa.
5.Zgolj izjemoma se sme postopek proti mladoletniku izvesti pred sodiščem, ki je pristojno za kraj storitve kaznivega dejanja (prvi odstavek 26. člena ZKP), in to takrat, če je očitno, da se bo (pripravljalni) postopek pri tem sodišču lažje izvedel. Res je sicer, da sodišče po kraju izvršitve domnevnih kaznivih dejanj enostavneje ugotavlja okoliščine samih kaznivih dejanj, vendar je težišče postopkov proti mladoletnikom drugje, kot je s sklicevanjem na določbe 469. člena ZKP že bilo poudarjeno, in mora biti regresija k splošni določbi prvega odstavka 26. člena ZKP izrazito tehtno utemeljena. Senat za mladoletnike višjega sodišča pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa (točka 6 obrazložitve), da le okoliščina vodenja postopka zoper domnevne sostorilce v zadevi III Kpr 77772/2024 pred Okrožnim sodiščem v Celju ne derogira utemeljenosti uporabe specialne določbe 464. člena ZKP in da ne gre za posebej tehten razlog, ki bi napolnil zahtevo "očitno" lažje izvedbe pripravljalnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, ne pa pred Okrožnim sodiščem v Krškem, na območju katerega ima mladoletnik stalno bivališče, kjer obiskuje poklicno šolo in kjer se navsezadnje izvršuje hišni pripor. Dokumentacijo iz spisa III Kpr 77772/2024, ki bi se izkazala kot relevantna za izvedbo konkretnega pripravljalnega postopka, je moč pridobiti brez posebnih težav in nepotrebnega odlašanja ter ob ustrezni agendi procesnega vodstva.
6.Res se nakazuje, da bodo priče, čigar izpovedbe so pomembne za spoznavanje dejanskih okoliščin mladoletniku očitanih kaznivih dejanj, morebiti zaslišane dvakrat, vendar to niti po presoji senata za mladoletnike višjega sodišča ni razlog za ugoditev pritožbi. Državna tožilka v tem pogledu izpostavlja le oškodovanca B. B. (kaznivo dejanje pod točko I zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka), ki da bi mu dvakratno zaslišanje predstavljalo dodatno psihično obremenitev in stres. Vendar pri tem oškodovancu (ki je tudi že polnoleten) ni prepoznati okoliščin posebne ranljivosti, ki bi prevladale nad določitvijo krajevne pristojnosti v skladu z namenom 464. člena ZKP, zlasti pa intence 464. člena ZKP ne more negirati pritožbeno sklicevanje na (nižje) stroške kazenskega postopka. Enako velja za pritožbene navedbe, da bo "nedvomno potrebno" soočenje vseh sostorilcev. Soočenje v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka ni bilo niti predlagano, pri čemer gre za procesno dejanje, v katerem domnevni sostorilci niso dolžni sodelovati, navsezadnje pa je soočenje mogoče izvesti tudi pred Okrožnim sodiščem v Krškem in ni moč prepoznati, zakaj bi bilo postopek nujno treba izvesti pred Okrožnim sodiščem v Celju. Končno na izpodbijano odločitev ne more imeti nobenega relevantnega vpliva sklicevanje na "kazensko ovadbo" zoper mladoletnega C. C., o kateri, tako pritožnica, še ni bilo odločeno.
7.Glede na navedeno in ob izostanku kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP).
Zveza:
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 26, 26/1, 464, 469, 469/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.