Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in je tožena stranka izpolnila bistvene formalne zahteve za zakonitost odpovedi (86. in 87. člen ZDR), ni dokazano, da bi predhodno obračanje tožnice na delovno inšpekcijo kakorkoli vplivalo na podano odpoved.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13.4.2004 in za priznanje pravic iz delovnega razmerja ter vrnitev tožnice na delo. Ugotovilo je, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana v posledici reorganizacije in sprejema nove sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki, katere posledica je bila zmanjšanje delovnih mest za dva izvajalca, in da je bila tožnici in še eni delavki pogodba o zaposlitvi odpovedana kot delavkama z najkrajšo delovno dobo pri toženi stranki, ne pa zato, ker je predhodno ob urejanju svojega delovno-pravnega statusa tožnica zahtevala posredovanje delovne inšpekcije.
Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče ni določno opredelilo do njenih navedb, da je bil dejanski razlog za sporno odpoved, da se je hotela tožena stranke tožnice znebiti zato, ker je predhodno zahtevala posredovanje delovne inšpekcije, oziroma da je bil zatrjevani poslovni razlog le navidezen. S tem je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Poleg tega pritožbeno sodišče v nasprotju z listinami v spisu ugotavlja, da tožnica ni zahtevala, da se o nameravani odpovedi obvesti njen sindikat. Neobveščenje sindikata tudi sicer pomeni bistveno kršitev postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navajala je, da v reviziji tožnica v bistvu uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato je predlagala njeno zavrnitev.
Revizija ni utemeljena.
V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga izpodbijani sodbi, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Sodišče je na podlagi izvedbe številnih dokazov in ugotovitve pravno pomembnih dejstev (poslovanje tožene stranke z izgubo, zahteva upravnega odbora po racionalizaciji poslovanja, sprejem nove organizacije in sistemizacije delovnih mest ter skrčitev le-te za dve delovni mesti, izbira delavk, ki se jima odpove pogodba o zaposlitvi, po objektivnem kriteriju delovne dobe) prepričljivo ugotovilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Takšne ugotovitve hkrati pomenijo, da predhodno obračanje tožnice na inšpekcijo za delo ni bil razlog za sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijana sodba torej ima razloge o odločilnih dejstvih.
Kolikor revizija izpodbijani sodbi očita nasprotje z vsebino listin v spisu glede presoje tožničine zahteve, da se o nameravani odpovedi obvesti sindikat, sodišče ugotavlja, da je tožnica v vlogi z dne 30.3.2004, na katero se v reviziji sklicuje, predlagala obvestilo sindikatu o odločitvi o zahtevanem izplačilu avtorskega honorarja in o odmeri letnega dopusta. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila predmet te vloge. Zato navedena vloga ni mogla pomeniti zahteve po obvestilu sindikata o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 84. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02). Zaključek sodišča, da s tožničine strani v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi takšne zahteve ni bilo, zato ne nasprotuje listinam v spisu.
Glede na povedano sodišče zaključuje, da izpodbijana sodba ni obremenjena z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvah sodišča, da je pri toženi stranki obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena, v zvezi z drugim odstavkom 81. člena ZDR, in da je tožena stranka izpolnila bistvene formalne zahteve za zakonitost odpovedi (86. in 87. člen ZDR), tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni bil podan. Sodišče namreč ni ugotovilo, da bi predhodno obračanje tožnice na delovno inšpekcijo kakorkoli vplivalo na podano odpoved, tako da določbe 89. člena ZDR, ki med neutemeljenimi odpovednimi razlogi navaja tudi sodelovanje delavca v upravnem postopku zoper delodajalca, niso bile zmotno uporabljene.
Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.