Jedro

Če so navedbe kontradiktorne, se ne more od sodišča zahtevati, da izvede predlagane dokaze, saj s takšnim predlogom ni jasno, kaj dokazuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2.3.2006 ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo glede stroškov postopka za znesek 6.370,00 SIT, v ostalem delu pa je ugovor dolžnice zavrnilo. Dolžnico je obvezalo, da mora povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 40.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2006 do plačila. Izvršbo za izterjavo zneska 422.028,05 SIT pa je sodišče ustavilo.

V delu, v kolikor je bil ugovor dolžnice zavrnjen, se je ta pritožil. V pritožbi, ki jo je vložil z iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu, navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, ki jih je dolžnica v ugovoru navedla in kot dokaze, ki dokazujejo resničnost njenih trditev. Takšno ravnanje predstavlja kršitev 22. čl. Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic v sodnih postopkih. Trditev, da je dolžnica izpolnila svojo obveznost je pravno relevantna trditev in jo je zato potrebno raziskati. Tega pa sodišče prve stopnje očitno ni hotelo storiti, saj ni bilo pripravljeno izvesti niti ogleda in je o izpolnitvi obveznosti dolžnice sklepalo na podlagi njenih kontradiktornih navedb "kot se je izrazilo". Takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi zato, ker je mogoče dejstva ugotavljati z izvedbo dokazov, kot so zaslišanje strank, zaslišanje prič, kar je bilo oboje predlagano z listinami, izvedenci in z ogledom. Ni pa mogoče o dejstvih, ki jih morajo stranke dokazati, sklepati na podlagi navedb stranke same. Da bi bilo mogoče ugotoviti, katera trditev je resnična, bi bilo potrebno izvesti dokazni postopek. Trditve, ki jih je postavila dolžnica v ugovoru niso kontradiktorne, se pa s takšno obrazložitvijo dolžnici skuša jemati pravica navajati ugovorne navedbe, do katerih je po zakonu upravičena. Dolžnica še vedno vztraja, da je podano neskladje med izvršilnim predlogom in posledično s sklepom o izvršbi ter izvršilnim naslovom. Upnika sta predlagala, da se parc.št. 4546 ob meji s parc.št. 4542/2, obe k.o. S., poravna na nivoju tega zemljišča, pri čemer nista opredelila na nivo katerega zemljišča naj se poravna. Opozarja, da upnika v odgovoru na ugovor nista predlagala izvedbe nikakršnega dokaza, kar pomeni, da niti ne moreta niti ne želita dokazovati resničnosti svojih trditev.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik mora pri ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, kot je določeno v 55. čl. ZIZ. V svojih navedbah mora biti jasen in le na podlagi takšnih navedb in trditev lahko sodišče presoja, ali so podani razlogi za to, da je ugovor utemeljen. Če pa so navedbe kontradiktorne, potem ne more od sodišča zahtevati, da izvede predlagane dokaze, saj s takšnim predlogom ni jasno, kaj dokazuje. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo predlog dolžnice za izvedbo ogleda na kraju samem in s tem ni kršilo določb 22. čl. Ustave, niti določb postopka, kajti če je dolžnica zatrjevala, da je obveznost po izvršilnem naslovu izpolnila, obenem pa je navedla, da ne ve kakšna je njena obveznost, ker ni specificirana, potem obveznosti ni mogla izpolniti. To pa pomeni, da niso podani razlogi iz 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ. Kako neki naj bi obveznost izpolnila, če ne ve, kakšna je njena obveznost. Nadaljnja ugovorna trditev, da sklep o izvršbi ni v skladu z izvršilnim naslovom, tudi ne drži. Iz sklepa o izvršbi jasno izhaja, da mora dolžnica nivo parcele štev. 4546 poravnati z nivojem parc.št. 4542/2 k.o. S. Sodišče prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno postopalo, ko je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo. Ker je pritožba tožnice neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).