Jedro

Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Namen te določbe je, da udeleženec prometne nesreče ostane na kraju prometne nesreče, dokler policisti ne končajo ogleda zato, da jim da potrebna pojasnila. To hkrati pomeni, da mora udeleženec prometne nesreče počakati na kraju tudi v času do prihoda policistov na kraj prometne nesreče in ga torej lahko zapusti pred končanim ogledom le z dovoljenjem tistega, ki vodi ogled.

Izrek

Izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo postopek zoper obdolženega M.M. zaradi prekrška po desetem odstavku 110. člena ZPrCP na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo, ker ni dokazano, da je obdolženec storil prekršek. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je pritožbo vložila predlagateljica postopka Postaja prometne policije Nova Gorica, kot je razumeti iz pritožbenih navedb, iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in obdolženca spozna za odgovornega za očitani prekršek v obdolžilnem predlogu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v razlogih za svojo odločitev navedlo, da obdolženi M.M., s tem, ko je zapustil kraj prometne nesreče in skupaj z oškodovanko odšel domov, ni uresničil znakov prekrška po desetem odstavku 110. člena ZPrCP oz. kršil določbo 7. točke drugega odstavka istega člena, saj policija takrat ni izvajala ogleda prometne nesreče, njegovo kasnejše neodzivanje na poziv policista, da gre z njim na kraj prometne nesreče pa ni obseženo kot znak prekrška, saj takšne dolžnosti ravnanja 7. točka prvega odstavka 110. člena ZPrCP ne določa. Pritožbeno sodišče se ne strinja z razlago določbe 7. točke drugega odstavka 110. člena ZPrCP, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Po navedeni določbi mora udeleženec prometne nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Namen te določbe je, da udeleženec prometne nesreče ostane na kraju prometne nesreče, dokler policisti ne končajo ogleda zato, da jim da potrebna pojasnila. To hkrati pomeni, da mora udeleženec prometne nesreče počakati na kraju tudi v času do prihoda policistov na kraj prometne nesreče in ga torej lahko zapusti pred končanim ogledom le z dovoljenjem tistega, ki vodi ogled. Nadaljnje besedilo navedene določbe govori o situaciji, ko je treba reševati človeško življenje; le v takšnem primeru lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar pa se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je v obravnavani zadevi sploh šlo za situacijo, ko je bilo treba reševati človeško življenje. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitani prekršek, saj sodba razlogov o odločilnih dejstvih nima (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče na podlagi določbe petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. V novem postopku bo tako moralo sodišče prve stopnje okoliščine presojati v nakazani smeri, po potrebi dopolniti postopek glede obstoja okoliščin, ki v določenih primerih dovoljujejo, da udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, opredeliti pa se bo moralo tudi do obdolženčevega nadaljnjega ravnanja ter nato o zadevi ponovno razsoditi.