Jedro

S sklepom senata Univerze, s katerim ta sprejme ali zavrne študijski program ali spremembe študijskega programa, ni odločeno o nobeni pravici članice Univerze. Pravice članic Univerze določa Zakon o visokem šolstvu, med temi pravicami pa pravice sprejemanja študijskih programov ni navedena. Zato upravni spor, ki ga zoper tak sklep sproži članica Univerze, ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep senata Univerze M. z dne 25.10.2005, s katerim je ta zavrnil predlagane spremembe nosilcev določenih predmetov na univerzitetnem in visokošolskem programu, ki ga izvaja tožeča stranka (1. točka izpodbijanega sklepa). Z istim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izpodbijanega sklepa).

V obrazložitvi k 1. točki izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločila o nobeni pravici ali pravni koristi tožeče stranke, da torej izpodbijani akt ni upravni akt. Postopek sprejemanja študijskih programov in pooblastila, ki jih ima fakulteta kot članica univerze, ureja Zakon o visokem šolstvu (ZViS, Uradni list RS, št. 100/04, UPB2). Glede na pravno ureditev po tem zakonu tožeči stranki ni prepuščena pravica, da sama določa študijske programe, ki jih izvaja v okviru nacionalnega programa visokega šolstva.

V obrazložitvi k 2. točki izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da je procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe vložena tožba. Ta pa v obravnavanem primeru, ker je sodišče tožbo zavrglo, ni podana.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Meni, da stališče sodišča ni pravilno in nima podlage v ZViS. Po določbah navedenega zakona je fakulteta javni visokošolski zavod (2. člen), opravlja izobraževalno dejavnost s področij ene ali več med seboj povezanih znanstvenih disciplin (4. člen), ter samostojno in za svoj račun izvaja nacionalni program visokega šolstva (46. člen). Sklicuje se še na določbo 71. člena ZViS, po kateri je zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda upravni spor dopusten. S tem, ko je sodišče zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, je poseglo v ustavno pravico do sodnega varstva in do učinkovitega pravnega sredstva (3. odstavek 2. člena ZUS). Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je zoper sklep tožene stranke dopusten upravni spor.

Po določbi 1. odstavka 3. člena ZUS je upravni akt po tem zakonu dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem sporu. Presoja, ali je sklep tožene stranke upravni akt, je torej odvisna od vprašanja, ali je z njim odločeno o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke.

Tožeča stranka je članica univerze. Pravice in obveznosti članice univerze določa ZViS. Med temi pravicami pravica sprejemanja študijskih programov ni navedena. To pravico imajo le univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija. Le-te delujejo po načelih avtonomije, ki jim med drugim zagotavlja tudi izbiro visokošolskih učiteljev in sprejem študijskih programov (6. člen ZViS). Fakultete - članice univerze študijskih programov ne sprejemajo, ampak jih le predlagajo in izvajajo. Študijske programe skladno z določbo 32. člena ZViS sprejema senat univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda. Po enakem postopku se tudi spreminjajo obvezne sestavine študijskih programov, za kar gre v obravnavanem primeru.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v postopku predhodnega preizkusa tožbe pravilno ugotovilo, da izpodbijani sklep senata univerze ni upravni akt. Tudi določba 71. člena ZViS, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne zagotavlja sodnega varstva zoper sklep, s katerim senat Univerze sprejme ali zavrne spremembo študijskega programa. Po tej določbi je sodno varstvo v upravnem sporu predvideno le zoper dokončno odločitev organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in drugo odločitev v zvezi s študijem.

Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da upravni spor ni dopusten in s tem, ko je tožbo zavrglo, pravilno uporabilo določbo 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Tožeča stranka zato neutemeljeno uveljavlja poseg v ustavno pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva.

Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da upravni spor ni dopusten, je pravilna tudi ugotovitev, da procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi ni podana.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.