Jedro

Ker je tožnik revizijo vložil po izteku 30-dnevnega roka od vročitve sodbe pritožbenega sodišča, je prepozna in se zavrže, kljub temu da sodba ni vsebovala pravnega pouka. Odločitev pritožbenega sodišča ne vsebuje pravnega pouka o možnosti vložitve izrednih pravnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da če bi imel pravni pouk tudi v sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 23. 8. 2012, bi ga s tem rešili pisanja pritožbe in pa postopkov na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Meni, da morajo biti zakoni in sama praksa narejeni v smeri jasnega usmerjanja in pomoči državljanom. Pobudo za revizijo postopka je oddal na Vrhovno sodišče RS s temeljito obrazložitvijo. Tožnik meni, da bi Vrhovno sodišče RS revizijo moralo obravnavati po vsebini. Sodišče prosi, da se mu dodeli nov rok za vložitev revizije, saj mu je bilo šele sedaj obrazloženo, da je revizijo možno vložiti in tudi na kakšen način se vloži revizija.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo potem, ko je ugotovilo, da je revizija vložena prepozno, torej po izteku z zakonom določenega roka ter nadalje, da je revizijo vložil sam tožnik, ki ob vložitvi revizije ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za vložitev revizije (da ima opravljen pravniški državni izpit).

Tožniku je bila sodba pritožbenega sodišča opr. št. Psp 257/2012 z dne 23. 8. 2012 vročena dne 6. 9. 2012, kar je razvidno iz povratnice v spisu. Dne 10. 6. 2013 pa je bila s strani Vrhovnega sodišča RS, sodišču prve stopnje odstopljena tožnikova vloga, poimenovana „pritožba oziroma zahtevek za revizijo“.

ZPP v prvem odstavku 367. člena določa, da zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. V spornem primeru je bila revizija, ki jo je tožnik priporočeno oddal na pošto dne 7. 6. 2013 in ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo 10. 6. 2013, nedvomno vložena po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato revizijo utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo. Pravno podlago za svojo odločitev je imelo v prvem odstavku 374. člena ZPP kjer je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.

Glede pritožbenih navedb, da bi morala sodba pritožbenega sodišča opr. št. Psp 257/2012 z dne 23. 8. 2012 vsebovati pravni pouk glede možnosti vložitve revizije pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skladno s prvim odstavkom 324. člena ZPP pravni pouk vsebuje le sodna odločba sodišča prve stopnje. Gre za pravni pouk o rednem pravnem sredstvu, torej o pritožbi, o kateri odloča pritožbeno sodišče. V primeru revizije gre za izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče RS. Odločitev pritožbenega sodišča, glede na določbe ZPP, pravnega pouka o možnosti vložitve izrednih pravnih sredstev ne vsebuje. V tem primeru so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi morala odločitev pritožbenega sodišča vsebovati pravni pouk oziroma, da bi bilo zaradi izostanka pravnega pouka potrebno tožniku določiti nov rok za vložitev revizije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.