Up-299/99

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V. U. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 53/99 z dne 31. 8. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa. V sodnem postopku ni uspel.

Meni, da so sodišča z zavrnitvijo zahtevka prekršila njegovo pravico do enakosti pred zakonom, saj naj bi odločila v nasprotju z dokazi, napačno pa naj bi uporabila tudi materialno pravo. Sodišče naj ne bi bilo nepristransko, ampak naj bi ravnalo izrazito v njegovo škodo. Na to naj bi kazalo predvsem dejstvo, da je bil v kazenskem postopku skupaj s sostorilcem oproščen, v disciplinskem postopku pa je bil pritožnikov zahtevek zavrnjen, za sostorilca pa disciplinski sklep razveljavljen. Po prepričanju pritožnika naj bi vodenje disciplinskega postopka tudi zastaralo, saj naj bi se za storjeno kršitev zvedelo prej, kot to navaja izpodbijana sodba. Poleg tega naj bi tudi ne bili izpolnjeni pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa, saj po mnenju pritožnika njegovo dejanje ni imelo za posledico motenj v delovnem procesu. Pritožnik zatrjuje kršitev 14. in 23. člena Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali so sodišča v postopku pravilno ugotovila dejansko stanje ter pravilno uporabila materialno in procesno pravo. Zato ni mogoče sprejeti stališča ustavne pritožbe, da je že zaradi tega, ker naj bi bile izpodbijane sodbe nezakonite ter temeljijo na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, izkazana kršitev pritožnikove pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave (ki pomeni aplikacijo pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave v sodnih postopkih) oziroma pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Ob presoji, ali so bile kršene navedene ustavne pravice, Ustavno sodišče ne ugotavlja pravilnosti oz. zakonitosti sodnih odločb, ampak presoja le, ali so bile v sodnem postopku spoštovane temeljne človekove pravice procesne narave, pri čemer je glede na navedbe ustavne pritožbe pri tem v obravnavani zadevi bistveno, ali je sodišče stranko obravnavalo na način, ki je ne postavlja v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki in ali je pri tem pritožniku zagotovilo pošten dokazni postopek oziroma v njem enakopraven položaj ter ali je spoštovalo načelo kontradiktornosti, med drugim tudi s tem, da se je opredelilo do pritožnikovih navedb, ki so bile za odločitev v sporu bistvenega pomena. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pritožnik ni izkazal. Ne more pa Ustavno sodišče ob presoji, ali so bile v sodnem postopku kršene pravice stranke po 22. in 23. členu Ustave same po sebi ocenjevati pravilnosti dokazne ocene ter pravilnosti uporabe prava v izpodbijanih sodnih odločbah.

3.S sklicevanjem na domnevno drugačno odločitev v drugem podobnem primeru (domnevno naj bi šlo za sostorilstvo) pritožnik smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic.

Vendar ne predloži nobenih dokazov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati da gre res za drugačno odločitev in tudi ni mogoče ugotoviti, ali naj bi v zatrjevanem primeru res šlo za enako dejansko in pravno situacijo.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan