Pritožbena navedba, da postopek traja več kot šest let in šest mescev mescev, se nanaša na vprašanje, ali vračanje zadeve sodišču prve stopnje, namesto da bi sodišče druge stopnje samo opravilo novo sojenje, pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta sodni postopek res traja že dolgo, vendar je zadeva obsežna in dokazno zahtevna. Prav tako sodišči druge in prve stopnje nista zavlačevali z reševanjem zadeve. Glede na to, da je bila razveljavljena sodba sodišča prve stopnje, ki še ni bila končna, je tudi sicer najbolj smotrna vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.
Pritožba se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženke za izločitev sodnega izvedenca (I. točka izreka) in odločilo, da je tožnik v obdobju od oktobra 2016 do oktobra 2019 upravičen do plačila za skupno 967 ur in 24 minut opravljenega nadurnega dela, v presežku pa je zahtevek zavrnilo (II. in III. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (IV. točka izreka).
2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izločitev sodnega izvedenca zavrnilo, pritožbama obeh strank zoper preostalo odločitev sodišča prve stopnje pa je ugodilo in jo v II., III. in IV. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo. V obrazložitvi razveljavitvenega sklepa je navedlo, da ugotovitev števila nadur ne sodi v izrek; da niti v izreku niti v obrazložitvi ni podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kolikšen del zahtevka je bil zavrnjen; da zaradi nerazumljivega izreka preizkus pravilnosti odločitve niti ni možen in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki pa je glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ugotovilo je tudi bistveno kršitev pravdnega določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izvedenec ni prikazal dnevnega števila ur dela, zato njegovega izračuna ni bilo mogoče preveriti. Sodišču prve stopnje je poleg odprave procesne kršitve naložilo dopolnitev dokaznega postopka.
3.Toženka v pritožbi sodišču druge stopnje, ki je v tej zadevi odločalo že drugič, očita kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Navaja, da postopek traja že več kot šest let in šest mesecev, kar po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice presega časovne standarde sojenja v razumnem roku. Ker vrnitev zadeve sodišču prve stopnje nedopustno podaljšuje trajanje postopka, bi moralo sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 354. in 355. člena ZPP novo sojenje opraviti samo. V zvezi z izvedbo informativnih dokazov, pomanjkljivo trditveno podlago tožnika in razlago določb o delovnem času nasprotuje stališčem sodišča druge in prve stopnje ter uveljavlja kršitev prepovedi sodbe presenečenja. Vrhovno sodišče poziva, naj poda procesne in materialnopravne usmeritve za odločitev v zadevi.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Po 357.a členu ZPP se sme sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).
6.Toženka v pritožbi ne uveljavlja, da bi sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve določb pravdnega postopka lahko odpravilo samo.
7.Pritožbena navedba, da postopek traja več kot šest let in šest mescev mescev, se nanaša na vprašanje, ali vračanje zadeve sodišču prve stopnje, namesto da bi sodišče druge stopnje samo opravilo novo sojenje, pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta sodni postopek res traja že dolgo, vendar je zadeva obsežna in dokazno zahtevna. Prav tako sodišči druge in prve stopnje nista zavlačevali z reševanjem zadeve. Glede na to, da je bila razveljavljena sodba sodišča prve stopnje, ki še ni bila končna, je tudi sicer najbolj smotrna vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.
8.Z ostalimi pritožbenimi navedbami zoper stališča sodišča druge in prve stopnje ter s pozivom vrhovnemu sodišču, naj poda procesne in materialnopravne usmeritve za odločitev v zadevi, je toženka zgrešila pritožbeni okvir iz 357.a člena ZPP.
9.Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
10.Odločitev je sprejelo soglasno.