Jedro

Izvedenec je odgovoril na postavljena vprašanja iz sklepa sodišča. Če tožena stranka z odgovori ni zadovoljna in želi izvedenca izločevati, to ni predmet pritožbenega preizkusa sklepa o odmeri izvedenine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu finančne stroke A. A. za pisno izvedeniško mnenje odmerilo bruto nagrado in stroške v skupnem znesku 454,00 EUR in naložilo, da se na podlagi računa izplača na izvedenčev poslovni račun. Stroški se izplačajo iz predujma tožene stranke.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je izdalo sklep v nasprotju s pravili stroke, načelo vestnosti in poštenja, saj izvedenec ni odgovoril na postavljena vprašanja in zato ni upravičen do nagrade za pisno mnenje (II Cp 98/2017). Izvedenec je presegel svoja pooblastila in se opredeljeval do vprašanj, ki niso povezana z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Tožena stranka je opozorila, da bi moral biti izvedenec strokovnjak svojega področja. Na tretji strani mnenja je zapisal, da ima pravico do tečajnih razlik le upnik, ne pa tudi dolžnik. Ni poklican zato, da ocenjuje enakopravnost in neenakopravnost pogodbenih strank in je s tem presegel sklep sodišča. Zato se vzbuja dvom v nepristranskost izvedenca, saj se je postavil na eno stran. Vsebina je dogovora o plačilu tečajnih razlik ne razume in jih zato ne oceni pravilno. Sodišče izvedenca ni zadolžilo za izvajanje tovrstnega izračuna in se je zato odločil kar sam. Napačno razume dogovor o tečajnih razlikah. V konkretnem primeru ni sporno, da je bilo posojilo dano v EUR-ih in se mora vrniti v EUR-ih. Obširno obrazloži, kako tožena stranka vidi dogovor obveznosti plačila tečajnih razlik iz točke 5 obeh posojilnih pogodb. Sklicuje se tudi na sodno prakso v zvezi z veljavnostjo dopustnosti valutnih opcij. Razlaga tudi 7. člen Zakona o trgu finančnih inštrumentov. Pritožba meni, da je izvedenec samoiniciativno ocenil, da naj bi bil dogovor o tečajnih razlikah kazana na neenakopravni način strank, po drugi strani pa naredi varianti izračun po 382.a členu OZ. Imel je vse podatke za izračun tečajnih razlik, pa meni, da je to v nasprotju s pravili stroke in 382.a člena OZ. Izvedenec ni ravnal v skladu z napotki sodišča, ampak samoiniciativno sprejema odločitve. Na to pritožba podaja videnje sklepa višjega sodišča I Ip 1230/2019. 3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev. Opozarja na 249. člen ZPP in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Tudi tožeča stranka daje svoje videnje zadeve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na določbe 243. člena ZPP in na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Kot pravilno poudarja, gre izvedencu nagrada in stroški za izvedeniško delo glede na zamudo časa, obseg dela in truda. Pojasni, zakaj prizna določeno nagrado po 37. členu Pravilnika in materialne stroške po 40. členu Pravilnika.

6. Pritožba pa obširno graja vsebino izvedeniškega mnenja. Pritožbeno sodišče sicer delno pritrjuje pritožbi, da mora izvedenec odgovoriti le na vprašanja, katera mu zastavi sodišče. Vendar je treba ugotoviti, da je naloga izvedencu bila določena v sklepu o postavitvi izvedenca z dne 19. decembra 2019 (list. št. 95). Naloge izvedencu so bile, da naj preveri izračun dolga tožeče stranke s strani tožene stranke na dan 28. 6. 2016, ki temelji na dveh notarskih zapisih, naj pojasni izračun tožene stranke, na obračunane obresti in kako je tožena stranka glavnico in obresti izračunala. Nato je bilo izvedencu naloženo, naj preveri izračun dolga s strani tožene stranke, kot izhaja iz vloge 7. 12. 2018 in da se opredeli do izračuna dolga izvršilnega sodišča (priloga A23). Nato pa tudi, naj izračuna dolg tožeče stranke, ki temelji na obeh notarskih zapisih in pove, ali je tožeča stranka s plačilom 153.609,40 EUR dne 28. 6. 2016 preplačala svoj dolg, kot to izhaja iz notarskih zapisov in če je, koliko. Izvedenec je podal svoje mnenje na obsežnem izvedeniškem mnenju (list. št. 100-110). Zato mu je sodišče priznalo nagrado in stroške.

7. Tako se izkaže, da ni mogoče pritrditi pritožbi, da se lahko izvedencu odreče plačilo, ker ni odgovoril na vprašanje, ki mu jih je zastavilo sodišče (pritožba se sklicuje na II Cp 98/2017). Vendar je treba povedati, da se je izvedenec lotil odgovora na zastavljena vprašanja tako, kot je sam menil, da je pravilno. Izvedencu v bran je treba pojasniti, da sklep sodišča ne pojasni, kako razumeti oba notarska zapisa in kako razumeti dolg, ki ga izračuna izvršilno sodišče ter nalogo o "preplačilu" dolga. Očitno pritožnik z izbranim pristopom izvedenca ni bil zadovoljen, vendar so to razlogi, ki jih bo lahko tožena stranka podala s posebno vlogo in zahtevala pojasnilo izvedenca ali pa ugovarjala izvedeniškemu mnenju po vsebini (vse navedbe, ki zadevajo način izračuna ob upoštevanju 382.a člena OZ in podobno). Nato pa pritožba podaja svoje videnje zadeve, ki pa ni predmet izpodbijanega sklepa in se pritožbeno sodišče tudi o tem ne bo izjavilo. V kolikor je izvedenec podal svoje mnenje o pravnih podlagah in podobno, bo to tožena stranka lahko grajala. Lahko pa bo tudi uveljavljala razloge za izločitev izvedenca, če meni, da je to podano.

8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo v izpodbijanem sklepu (365. člen ZPP). Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP in 154. člena. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi te zadeve, tožena pa s pritožbo ni uspela. Odločitev temelji na določbi 366. člena ZPP.