Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da prijavljena površina presega ugotovljeno površino za več ko 30 %, je pravilna odločitev upravnega organa o zavrnitvi vseh zahtevkov za kmetijsko okoljevarstveno podporo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo so bili zavrnjeni zahtevki, ki so se nanašali na kmetijsko okoljevarstveno podporo (KOP) za leto 2007 in sicer ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo in pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi pojasnil, da so bili zahtevki zavrnjeni na podlagi 23. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08, v nadaljevanju Uredba KOP). Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da na posameznem GERK-u prezimna poljščina ni posejana od 1. julija do 25. oktobra tekočega leta, zato se zahtevek ZEL – ozelenitev njivskih površin za to površino zavrne. Navedeni so tudi GERK-i, na katere se nepravilnosti nanašajo, pri čemer površina po zahtevku ZEL, znaša 6,36 ha. Nepravilnosti v vseh zahtevkih KOP znašajo KOP IPL 0,29 ha, KOP ZEL 8,68 ha, kar predstavlja več kot 30 % in manj kot 50 % ugotovljenih površin v teh zahtevkih, kar pomeni, da se vsi zahtevki KOP zavrnjeno v celoti. Nadalje je bila pri pregledu na kraju samem ugotovljena drugačna vrsta kmetijske rastline od prijavljene, zato se zahtevek KOP za to kmetijsko rastlino zavrne, pri čemer so navedeni GERK-1, na katere se nepravilnost nanaša. Površina, ki se za posamezen zahtevek KOP zavrne znaša: ZEL – 12,85 ha, SOR – 2,83 ha, IPL – 0,29 ha. Nepravilnosti pri posamezni skupini posevkov z isto višino plačila v zahtevku znašajo KOP ZEL 8,68 ha, kar predstavlja več kot 20 % od ugotovljene površine za to skupino posevkov, zato se ti zahtevki KOP zavrnjeno v celoti. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da na posameznem GERK-u v obdobju od 15. novembra tekočega leta do 15. februarja naslednjega leta ni prezimne zelene odeje, zato se zahtevek ZEL – ozelenitev njivskih površin za to površino, zavrne. GERK-i, na katere se nepravilnost nanaša so navedeni, površina, ki se za zahtevek ZEL zavrne znaša 6,36 ha. Nadalje je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da na posameznem GERK-u niso posejane kmetijske rastline, ki so navedene v načrtu kolobarja oziroma posejane kmetijske rastline kolobar poslabšujejo, zato se zahtevek ZEL – ozelenitev njivskih površin za to površino, zavrne. GERK-i, na katere se nepravilnost nanaša, so navedeni, površina, ki se za zahtevek ZEL zavrne, pa znaša 6,36 ha. Pri pregledu na kraju samem je bilo tudi ugotovljeno, da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato se zahtevek KOP, ki presega ugotovljeno površino, zavrne. GERK-i na katere se nepravilnost nanaša so navedeni, površina, ki se za posamezen zahtevek KOP zavrne pa znaša: ZEL – 8,68 ha, IPL – 0,29 ha.

Po vloženi pritožbi, v kateri pritožnica predvsem poudarja, da je vse prezimne poljščine posejala v predpisanem roku v skladu z dobro kmetijsko prakso, vendar je bil zaradi hladnejšega vremena vznik posledično slab. Ker je bila njiva mokra (temperatura je bila temu primerna), pritožnica na njivo zaradi prepovedi, navedenih v tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo poljščin 2007, ni smela, ker bi s tem povzročila zalizanje brazde, blato pa bi uničilo strukturo tal. Nepravilnosti tako ne predstavljajo več kot 30 % ugotovljenih površin. Vsa opravila je, kar je bilo v njeni moči, s kmetijsko mehanizacijo, ki jo ima, opravila, da bi bila prezimna odeja primerna, vendar ji kljub kmetovanju v skladu z načeli dobre kmetijske prakse to zaradi višje sile ni uspelo. Glede kolobarjenja pritožnica pojasnjuje, da so bile v kritičnem obdobju preobilne padavine v obliki lokalnih nalivov, ki so poškodovali samo določene površine. Glede ugotovitve, da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, pa pritožnica pojasnjuje, da meritve s sistemom GPS niso bile opravljene natančno, saj je pri meritvah prihajalo do odstopanj, saj sistem GPS ni 100 % natančen in pri njem prihaja do določenih odstopanj.

Tožena stranka je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na 23. člen Uredbe KOP, ki ureja sistem kontrol in sankcij in Uredbo 1975/2007/ES in prilogo 7 te Uredbe. Določba 21. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike določa, da splošna načela v zvezi s kontrolami na kraju samem opredeljuje 25. člen Uredbe 796/2004. Določba 23. člena Uredbe KOP pa določa, da se za vse kontrole na kraju samem pripravi zapisnik o kontroli v skladu z 28. členom Uredbe 796/2004, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil prisoten pri izvedbi kontrole. Po določbi 24. člena Uredbe 796/2004 se ugotovitev površin na kraju samem izvede v skladu s 30. členom Uredbe 796/2004 in da ob nadzoru na kraju samem kontrolor pregleda kmetijske parcele ter vse poljine na posameznem GERK-u. Kot pomoč pri ugotavljanju površin lahko uporablja ortofoto, podatke iz evidence rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitske posnetke. Po določbi 28. člena Uredbe 796/2004 se za vsak pregledu na kraju samem pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti izvedenega pregleda. Kmet ima možnost da poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost in doda svoja opažanja. Kadar so bile ugotovljene nepravilnosti kmet prejme kopijo poročila o kontroli.

Drugostopenjski organ na podlagi listin v upravnem spisu ugotavlja, da je bila na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranka v letu 2007 opravljena kontrola na kraju samem. O pregledu je bil sestavljen zapisnik št. 100347499/POV/1 z dne 27. 10. 2007. Iz zapisnika je med drugim razvidno, da je na GERK-u 4139917 – GOSPOSKO, prijavljena površina 0,29 ha, z vrsto rabe 1100 (njiva/vrt), ugotovljena pa 0,29 ha, z vrsto rabe 888 - neupravičena kmetijska rastlina. Pod zapisnik se je tožeča stranka podpisala in nanj ni imela pripomb. Dne 14. 2. 2008 je bila opravljena še ena kontrola in sicer kontrola ukrepov ZEL, SOR in VVO (A,B). Tožeča stranka je zapisnik podpisala s pripombo, da je prišlo pri zarisovanju GERK-a do pomote in da zaradi vremenskih pogojev jeseni detelja na površinah ni vzklila. Ker je prijavljena površina večja od ugotovljene, tožeča stranka ni upravičena do izplačila za zahtevane ukrepe. Skupaj znaša površina, ki zaradi preveč prijavljene površine ni upravičena do izplačila, 0,29 ha za podukrep KOP IPL in 8,70 ha podukrep KOP ZEL. Drugostopenjski organ navaja določbo 16. člena Uredbe 1975/2006/ES, po kateri se podlaga za izračun pomoči povezane z ukrepi v zvezi s površino določi v skladu s členom 50 (1), (3) in (7) Uredbe (ES) številka 796/2004. Če v zvezi s skupno določeno površino prijavljena površina presega površino določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe (ES) številka 796/2004, za več kot 30 %, se upravičenca izključi iz prejemanja pomoči za zadevno koledarsko leto za zadevne ukrepe, do katere bi bil sicer upravičen na podlagi navedenega člena. Drugostopenjski organ ugotavlja, da znaša ugotovljena površina 28,61 ha (kar dobimo, če od skupno prijavljene površine za izvajanje ukrepov KOP – 37,60 ha odštejemo neupravičeno površino – 8,99 ha (8,70 ha + 0,29 ha), nepravilnosti pa so bile ugotovljene na površini 8,99 ha, kar predstavlja več kot 30 % a manj kot 50 % ugotovljene površine, kar pomeni, da se vsi zahtevki za ukrepe KOP zavrnjeno, kar je pravilno ugotovil že prvostopni organ. Ker se vsi zahtevki za podukrepe KOP zavrnejo že iz tega razloga, drugostopenjski organ ni preverjal morebitnih ostalih nepravilnosti. Glede meritev drugostopenjski organ pojasnjuje, da sta bili obe v konkretni zadevi relevantni kontroli opravljeni s planimetriranjem in ne GPS-om. Planimetriranje je ena od predpisanih metod merjenja površin (Pravilnik o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev – Uradni list RS, št. 118/06). Glede vremenskih razmer drugostopenjski organ pojasnjuje, da bi tožeča stranka morala, ko je ugotovila, da prezimne odeje ne bo, prvostopnemu organu sporočiti, da umika zahtevek za podukrep KOP ZEL. Glede evidenc o delovnih opravilih, ki jih tožeča stranka prilaga pritožbi pa drugostopenjski organ pojasnjuje, da ni sporno dejstvo, da ne bi pravočasno posadila rastlin, ampak da je bila ob kontroli na kraju samem na površinah, ki bi morale biti ozelenjene, ugotovljena šifra 904 – neozelenjen del enote rabe, kar pomeni, da je bila prijavljena površina večja od ugotovljene. Ker tožeča stranka ni umaknila zahtevka za uveljavljanje podukrepa KOP ZEL, bi morale biti površine, kjer je uveljavljala naveden ukrep, v času kontrole dne 14. 2. 2008 še/že ozelenjene in na njih ustrezne kulture.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev pravil postopka ter napačne uporabe materialnega prava. V tožbi v celoti ponavlja pritožbene navedbe in dodaja, da prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe navaja, da na posameznem GERK-u prezimna poljščina ni posejana od 1. julija do 25. oktobra tekočega leta. Površina, ki se za zahtevek ZEL zavrne znaša 6,36 ha. Kontrolo prezimne poljščine Agencija ni opravila v tem času, ampak šele 14. 2. 2008, zaradi tega je ta ukrep neupravičeno zavrnjen. Prilaga tudi zapisnik o terenskem pregledu z dne 14. 10. 2007, iz katerega je razvidno, da so bila delovna opravila opravljena. Ker je Agencija neupravičeno odbila 6,30 ha, se nepravilnosti nanašajo na manj kot 20 % ugotovljenih površin. Zato je tožeča stranka upravičena do odobritve neizplačanih sredstev. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in da ugotovi, da je izpolnila zahteve uveljavljanje zahtevkov za ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo ter pridelovanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za leto 2007 in s tem pripadajoča denarna sredstva v višini 13.850,04 EUR.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Glede navedb tožeče stranke, da kontrola prezimnih poljščin ni bila opravljena pravočasno, ampak šele 14. 2. 2008, ko se ni več moglo pravilno ugotoviti, ali je bila prezimna poljščina posejana v predpisanem roku (od 1. julija do 25. oktobra) ali ne, tožena stranka odgovarja, da se vsi zahtevki tožeče stranke zavrnejo že zaradi preveč prijavljene površine in posledično sankcij, ki iz tega sledijo, zato tožena stranka ni preverjala ostalih pogojev za pridobitev pomoči za podukrepe KOP.

Tožena stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo vztraja pri tožbenih navedbah, dodaja še, da ni bila obveščena s strani svetovalne službe, da lahko površine, kjer ni bilo vznika, odjavi od zahtevka. Prav tako ni bilo nobenih tehnoloških navodil glede postopanja za ukrep ZEL v takratnih vremenskih razmerah.

Tožba ni utemeljena.

Podlaga za vložene zahtevka je Uredba KOP. Sistem kontrol in sankcij je določen v 23. členu tega predpisa, ki napotuje tudi na uporabo Uredbe 1975/2006/ES. Ta pa v 16. členu določa ukrepe v zvezi s površino. V obravnavani zadevi sta bila opravljena dva kontrolna pregleda, in sicer 27. 10. 2007 in 14. 2. 2008. Ugotovljene so bile nepravilnosti. Prvi zapisnik je tožeča stranka podpisala brez pripomb, k drugemu, ki ga je tudi podpisala, pa je dodala, da je prišlo pri zarisovanju GERK-a do pomote in da zaradi vremenskih pogojev jeseni detelja na površinah ni vzklila. Iz ugotovitev v obeh zapisnikih je razvidno, da je bilo preveč prijavljenih površin in da je torej prišlo do nepravilnosti, ki so vodile k sankciji iz 3. točke 16. člena Uredbe 1975/2006/ES. Zapisnika sta skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku javna listina. Za javne listine pa velja, da dokazujejo tisto kar se v njih potrjuje ali navaja. Glede listin je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar tožeča stranka nasprotnega ni dokazala.

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v celoti zavrnil zahtevke tožeče stranke, t.j. ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo in pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz razloga po 23. členu Uredbe KOP. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da prijavljena površina presega površino določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe (ES) št. 796/2004 za več kot 30%, zato se upravičenca izključi iz prejemanja pomoči za zadevno koledarsko leto za zadevne ukrepe do katere bi bil sicer upravičen. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločitve in se v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Ur. l. RS št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovljeno je bilo, da prijavljena površina presega površino za več kot 30%. Tožeča stranka s svojimi ugovori, ki so že ves čas postopka enaki in sicer, da je šlo za slabe vremenske razmere ter da je površina napačno izmerjena, ne more uspeti. Pojasnjeno ji je bilo, da bi morala v situaciji, ko ji vremenske razmere niso dopuščale, da bi izpolnila svojo obveznost glede prezimne odeje, prvostopenjskemu organu sporočiti, da umika zahtevek za podukrep KOP ZEL (22. člen Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004). Enako velja za izmero površin, ki so bile izmerjene z metodo planimetriranja, ki se uporablja ob naknadni ali predhodni terenski preveritvi dejanske rabe oziroma kmetijske rastline (4. odstavek 2. člena Pravilnika o metodah ugotavljanja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev).

Po povedanem je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita ter oprta na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno pravilno na podlagi ugotovitev ob kontrolnem pregledu, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.