Jedro

Sodišče druge stopnje ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti vendarle izpostavlja okoliščine, na katere mati opozarja v dopolnitvi pritožbe ter tudi izrečen ukrep očetu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini z dne 12. 3. 2024, in sicer ukrep približevanja ne le materi, temveč tudi mld. sinu A. A. Tudi v ta spis bo sodišče moralo vpogledati, ko bo presojalo obstoj ogroženosti, ki je po določbi 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razlog za izrek ukrepa trajnega značaja. Zaradi novo nastalih okoliščin bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja CSD, ki bo vsebovala ugotovitev vseh relevantnih okoliščin ter tudi njihovo strokovno oceno (izvid in mnenje). Na tej dejanski podlagi bo sodišče moralo presoditi ali je stike kot ukrep trajnega značaja potrebno oziroma možno omejiti brez predlaganih izvedencev, sicer slediti predlogom za njihovo angažiranje.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki II. izreka ter v tem delu vrne zadeva v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje.

II. V presežku se pritožba nasprotne udeleženke ter v celoti pritožba predlagatelja zavrneta ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (točki III. in IV. izreka).

III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mld. sina udeležencev A. A., rojenega 16. 7. 2022, dodelilo v varstvo in vzgojo materi B. B. (točka I. izreka), določilo stike med očetom in mld. sinom, in sicer do drugega leta starosti dvakrat tedensko v trajanju dveh ur, in sicer v ponedeljek od 16.00 do 18.00 in v četrtek od 16.00 do 18.00 na domu očeta, pri čemer ga na mamin dom pride iskat oče, nasprotna udeleženka pa sama ali po tretji osebi pride iskati sina po koncu stika na očetov dom. Po drugem letu starosti mld. sina je stike določilo tako, da bodo potekali vsak drugi vikend od 9.00 ure zjutraj v soboto pa do 19.00 ure zvečer v nedeljo, na domu očeta (točka II. izreka). Določilo je preživnino v višini 230,00 EUR, ki jo je dolžan za preživljanje mld. sina od 18. 3. 2023 plačevati mesečno oče, do izdaje tega sklepa pa zapadlo razliko preživnine v skupnem znesku 390,00 EUR v roku 15 dni do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR matere, z upoštevanjem v bodoče valoriziranih zneskov (točka III. izreka) ter v presežku nad zahtevanih 230,00 EUR preživnine predlog zavrnilo (točka IV.) ter odločilo, da udeleženca sama nosita svoje stroške postopka (točka V.).

2. Zoper sklep vlagata pritožbo predlagatelj in nasprotna udeleženka. Predlagatelj vlaga pritožbo zoper sklep sodišča v II., III., in IV. točki zaradi pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pri čemer se v nadaljevanju povzema bistvo pritožbe: obširno navaja, da se z odločitvijo ne strinja, ker sta se udeleženca na zadnjem naroku želela poravnati in je bila poravnava že tudi zapisana v zapisniku, a kasneje izbrisana, ker se ni sklenila dokončna sodna poravnava. Nerešeno je ostalo zgolj vprašanje preživnine. Ne vidi razloga, zakaj do sodne poravnave ni prišlo. Sporazumela sta se o triurnih stikih dvakrat tedensko v ponedeljek in četrtek, sedaj pa je odločeno le za dve uri. Odločitev je tako v škodo otroka in v nasprotju z dogovorom staršev. Nadalje očita, da po drugem letu so stiki preskopi, saj bi otroka videl le vsake 14 dni. V tednu, ko ni vikend stika mora biti oče v kontaktu z otrokom. Nadalje očita, da je sodišče brez podlage zavrnilo dokazne predloge s katerimi bi lahko sodišče šele ugotavljalo ali so resnične navedbe matere okoli nasilja in odvisnosti od alkohola. Tako pa je ostalo pri laični oceni. Glede preživnine pojasnjuje, da ni zmožen plačevati več kot 200,00 EUR. Potrebe otroka so s strani matere pretirane, sodišče matere ni povprašalo ali živi z novim partnerjem ter bi se morali stroški deliti na štiri osebe. Pripravljen je plačevati 200,00 EUR in prispevati k večjim nakupom za sina, a mora tudi sam preživeti. Predlaga, da se sklene vsaj delna sodna poravnava pred višjim sodiščem oziroma podredno, da se sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper II., III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh razlogov 338. člena ZPP. V nadaljevanju se povzema bistvo pritožbe: pojasnjuje, da je sodišče stike sina z očetom določilo obsežneje kot je sama predlagala, pri čemer je izhajala iz dejstev, da ima oče resne težave z odvisnostjo od alkohola, ki vplivajo na izvajanje starševske skrbi, pri čemer izhaja iz lastnih izkušenj za čas do razpada njune zveze. Izpostavlja, da je bil izrečen predlagatelju ukrep prepovedi približevanja dne 23. 5. 2023, da so bili najprej določeni stiki pod nadzorom, kasneje pa po dogovoru pod nadzorom matere na njenem domu. Izpostavlja, da pričetek prespanja sina pri očetu ni odvisen le od sinove starosti, temveč lasti od psihofizičnega stanja predlagatelja v zvezi z odvisnostjo od alkohola ter od tega ali bo svoje starševske kapacitete nadgradil. Sodišče bi zato moralo stike določiti brez, da sin pri očetu prespi, po spremembi okoliščin pa o tem ponovno odločiti. Pogoj je, da bo predlagatelj med stikom trezen in da bo poskrbel za sina. V sklep se mora zapisati, da se stik dovoli le ob pogoju treznosti. To je zapisal tudi CSD v mnenju. Nadalje izpostavlja, da je v postopku predlagala angažiranje izvedenca psihiatrične stroke, ki bo podal izvid in mnenje ali je pri predlagatelju podana odvisnost od alkohola. Ker predlagatelj odvisnost zanika, bo sodišče moralo izvesti tudi dokaz z angažiranjem tega izvedenca. Očita bistveno kršitev določb postopka. Nadalje navaja, da je odločitev sodišča napačna v delu, ko bi morala sama prihajati po sina na dom očeta, čeprav nima avta niti vozniškega izpita ter opozarja na obstoj posebnih okoliščin, ki omogočajo odstop od stališča, da naj bi oba roditelja skrbela za prevoze otrok na stike in s stikov. Nadalje graja, da sodišče ni sledilo njenemu predlogu, da se stiki med poletnimi počitnicami v trajanju 14 dni, ne izvedejo, da lahko A. A. z mamo in bratom gre na morje.

4. V dopolnitvi pritožbe opozarja na spremenjeno zdravstveno stanje A. A., ki se je pojavilo po zaključku glavne obravnave. Pri sinu so se pričeli pojavljati napadi, ki so jih v bolnišnici opredelili kot epileptični napad. Prilaga odpustno pismo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter ostale dokaze. Meni, da oče, ki ima občuten primanjkljaj starševskih kapacitet (kar lahko potrdi izvedenec klinične psihologije) in trpi za odvisnostjo od alkohola (kar lahko potrdi izvedenec psihiater) in ki ob stresnih situacijah reagira nasilno (vpogled v kazenski spis I Kpr 60996/2023), ne more ustrezno poskrbeti za sina, če bi stik trajal daljši čas. Nadalje opiše dogodke zaradi katerih je iskala 9. 1. 2024 pomoč na CSD Radlje in v nadaljevanju podala kazensko ovadbo zoper predlagatelja. Meni, da sodišče stike ne sme določiti tako, da bi sin pri očetu prespal dokler se okoliščine ne bodo spremenile. Nadalje pa posreduje sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 12. 3. 2024, s katerim je bil predlagatelju izrečen ukrep prepovedi približevanja.

5. Predlagatelj je vložil odgovor na pritožbo ter odgovor na dopolnitev pritožbe v katerih odgovarja na posamezne pritožbene navedbe ter se zavzema za ugoditev svoji pritožbi.

6. Nasprotna udeleženka je vložila odgovor na pritožbo predlagatelja v katerem odgovarja na pritožbene navedbe ter se zavzema, da sodišče ugodi njeni pritožbi.

7. Pritožna nasprotne udeleženke je delno utemeljena, pritožba predlagatelja pa ni utemeljena.

8. Nepravdni stranki sta starša sina A. A., ki bo julija letos dopolnil dve leti in je bil z izpodbijanim sklepom zaupan v vzgojo in varstvo materi (kar pritožbeno ni izpodbijano). Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka pa vlagata pritožbo zoper obseg določenih stikov ter višino preživnine. Mati zlasti izpostavlja, da sodišče zaradi opustitve izvedbe predlaganih dokazov, ni pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Če bi izvedlo dokaze, bi se potrdile njene navedbe, da oče v času odločanja sodišča prve stopnje zaradi težav z alkoholom, pomanjkanja starševskih kapacitet ter nasilnega reagiranja v stresnih situacijah, ni sposoben poskrbeti za sina v času stikov, da zlasti sin pri očetu ne sme prespati. Bistvo očetove pritožbe pa je, da je sodišče stike določilo v manjšem obsegu ter drugače, kot sta se na zadnjem naroku že dogovorila, za takšno omejitev stikov pa sodišče ni imelo dejanske podlage v izvedenih dokazih.

9. Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba prvega odstavka 350. člena ZPP v povezavi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) ter v okviru pritožbenih razlogov ugotavlja, da je potrebno pritrditi pritožbi nasprotne udeleženke, da obstajajo v zadevi tehtne okoliščine, ki so bile zatrjevane že pred sodiščem prve stopnje, glede ogroženosti mld. sina, v kolikor bi se stiki izvajali v obsegu in na način kot so določeni z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje (vpogled v spis I Kpd 31357/2023, dejstva, v zvezi z navedbami o odvisnosti očeta od alkohola) ter posledično materialnopravno zmotno presodilo glede poteka stikov.

10. V točki 11. obrazložitve je sodišče prve stopnje kot ključen dokaz, za odločitev o obsegu in načinu izvajanja stikov, presojalo mnenje CSD Koroška z dne 25. 7. 2023. Povzelo je zaključke mnenja, da se naj, upoštevajoč starost otroka ter navedbe matere glede uživanja alkoholnih pijač, stiki najprej izvajajo le v dnevnem času in krajši čas ter ob morebitni prisotnosti tretje osebe, kasneje pa tudi z možnostjo prenočevanja pri očetu. Ob tem pa je poudarilo, da se naj stiki izvajajo, v kolikor oče med samimi stiki ne bo užival alkoholnih pijač ter bo med njim in sinom vzpostavljena varna čustvena navezanost in povezanost. Sodišče druge stopnje ob tem poudarja, da mnenje CSD izpostavlja ustrezno psihofizično stanje očeta, na kar je opozarjala nasprotna udeleženka že pred postopkom prve stopnje in kar ponavlja tudi v pritožbi. Ker oče vsakršno odvisnost od alkohola zanika, kot tudi primanjkljaj ustreznih starševskih kapacitet, ki so potrebne za izvajanje stikov, ki bodo v korist še ne dvoletnemu otroku, je potrebno pritrditi navedbam pritožbe, da dejstva, ki so pravno odločilna za presojo o morebitni ogroženosti otroka niso bila v celoti ugotovljena oziroma niso bila ugotovljena prepričljivo. Mati je za dokazovanje odvisnosti od alkohola predlagala izvedenca psihiatrične stroke ter za ugotovitev primanjkljaja starševskih kapacitet izvedenca klinične psihologije. Izpostavljala je tudi očetovo nasilno reagiranje v stresnih situacijah in pri tem predlagala vpogled v Kpr spis.

11. V ponovljenem postopku bo sodišče zato moralo izvesti vse potrebne dokaze glede zatrjevane ogroženosti sina v primeru izvajanja osebnih stikov.

12. Sodišče druge stopnje ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti vendarle izpostavlja okoliščine, na katere mati opozarja v dopolnitvi pritožbe ter tudi izrečen ukrep očetu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini z dne 12. 3. 2024, in sicer ukrep približevanja ne le materi, temveč tudi mld. sinu A. A.1. Tudi v ta spis bo sodišče moralo vpogledati, ko bo presojalo obstoj ogroženosti, ki je po določbi 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razlog za izrek ukrepa trajnega značaja. Zaradi novo nastalih okoliščin bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja CSD, ki bo vsebovala ugotovitev vseh relevantnih okoliščin ter tudi njihovo strokovno oceno (izvid in mnenje). Na tej dejanski podlagi bo sodišče moralo presoditi ali je stike kot ukrep trajnega značaja potrebno oziroma možno omejiti brez predlaganih izvedencev, sicer slediti predlogom za njihovo angažiranje.

13. Odločitev o delni razveljavitvi sklepa je sodišče druge stopnje sprejelo na podlagi ocene, da samo ne more odločiti o zakonskih in družinskih razmerjih, ki so predmet obravnavanja. Razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje je utemeljena in ne bo povzročila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS. Z ugotavljanjem dejstev pomembnih za odločitev o stikih šele v pritožbenem postopku, bi bila strankam odvzeta pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije).

**Glede preživnine:**

14. Oba udeleženca vlagata pritožbo zoper odločitev sodišča o višini preživninske obveznosti očeta. Mati meni, da izkazane potrebe mld. sina utemeljujejo preživninski zahtevek v celoti, to je v znesku 250,00 EUR, kar je po njenem znesek, ki krije osnovne potrebe mld. A. A., premoženjsko stanje očeta pa, da omogoča kritje takšnih stroškov. Navaja, da je zatrjevala in izkazovala individualne stroške za mld. sina v višini 509,00 EUR, pri čemer samo strošek vrtca znaša 179,40 EUR. Očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično kršitev materialnega prava, ker sodišče ni upoštevalo največje otrokove koristi.

15. Predlagatelj svojo pritožbo utemeljuje s tem, da za otroka ne more prispevati več kot 200,00 EUR mesečno. Meni, da so navedbe matere o mesečnih potrebah otroka pretirane, mati navaja stroške, ki se pojavljajo vsakih nekaj let. Sam prejema minimalno plačo, zaradi dela preko polnega delovnega časa je imel zdravstvene težave in tega ne zmore več. Pripravljen je plačevati 200,00 EUR preživnine in prispevati k večjim nakupom za A. A., ko bo le-ta potreboval kaj dražjega.

16. Sodišče je sledilo predlogu za določitev preživninske obveznosti očeta ter odločilo v skladu z določbami 183. člena DZ ter drugimi določbami DZ o obveznosti preživljanja med starši in otroki (peti odstavek 175. člena DZ). Pri tem je pravilno upoštevalo, da sta oba udeleženca podala svoja predloga tudi glede določitve višine preživnine, ki ju je sodišča pravilno enotno obravnavalo. Pritožba predlagatelja zato neutemeljeno navaja, da sodišče o predlogu očeta, ki je predlagal določitev nižje preživnine, ni odločilo.

17. Obe pritožbi grajata obseg potreb mladoletnega A. A., kot ga je v točki 13 obrazložitve utemeljilo sodišče prve stopnje in sicer v znesku 460 EUR. Sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača pritožbene očitke zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede obsega mesečnih potreb otroka. Pritožbeno sodišče sprejema ocenjeno višino mesečnih stroškov še ne dvoletnega otroka, upoštevaje strošek vrtca v višini 179,40 EUR. Ker stroški mesečno variirajo, prav tako cena za njihovo zadovoljitev in ker je potrebam mogoče zadostiti le v taki meri, kot to omogočajo dohodki staršev, je sodišče potrebe ocenjevalo, saj matematični izračun ni mogoč. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo tudi splošno znana dejstva in napravilo zaključke, ki jih pritožbeno sodišče sprejema.

18. Sodišče prve stopnje ni zgolj sledilo navedbam nasprotne udeleženke, kot to neutemeljeno očita predlagatelj. Ustrezno je ocenilo tudi izpovedbi obeh staršev ter upoštevalo ostale dokaze. Višino posameznih postavk graja predlagatelj presplošno. Nasprotna udeleženka prav tako neutemeljeno graja, da je sodišče postavke za hrano, obutev ter kozmetiko ocenilo prenizko. Navedbe obeh udeležencev zato ne morejo omajati dokazne ocene, ki jo je sodišče sprejelo v točki 13 obrazložitve. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje je utemeljena ocena mesečnih življenjskih potreb dvoletnega otroka, ki obiskuje vrtec v znesku 460,00 EUR.

19. Sodišče je nadalje na podlagi vpogledanih dokazov (A5 in C3) upoštevalo, da znaša mesečni prihodek očeta okoli 1.000,00 EUR, zato tudi ni mogoče pritrditi predlagatelju, da preživnine določene v višini 230,00 EUR ne bo zmogel plačevati brez, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje zaključku, da bo predlagatelj, ki prejema približno 1.000,00 EUR mesečne plače, preživnino v znesku 230,00 EUR zmogel plačevati. V pritožbi sam navaja, da je pripravljen plačevati znesek 200,00 EUR in prispevati k večjim nakupom za A. A., ko bo le ta potreboval kaj dražjega. Zato je sodišče prepričano, da bo znesek preživnine določen na 230,00 EUR vendarle zmogel redno plačevati. Glede na ugotovljeni obseg mesečnih potreb v znesku 460,00 EUR, bo mati morala še vedno pokrivati polovico sinovih mesečnih potreb. Porazdelitev preživninskega bremena pritožbeno ni grajana, ob ugotovljenih prihodkih očeta, pa sodišče tudi ni imelo podlage za določitev višje preživnine.

20. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v točki II. ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Pritožbo predlagatelja je v celoti zavrnilo ter delno pritožbo nasprotne udeleženke ter v točki III. in IV. potrdilo izpodbijani sklep.

21. V skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo.

1 Sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu VN 37/2024, z dne 12. 3. 2024.