Jedro

Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni izvedenih dokazov, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik dne 14. 2. 2020 verbalno in fizično napadel sodelavca. Pravilno je presodilo, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar mu je toženka očitala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2020 (krivdni razlog; 3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), podani po pisnem opozorilo, kot ga določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 16. 7. 2019, ki jo je dne 10. 3. 2020 toženka podala tožniku, ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženki po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 16. 7. 2019 še traja, in da je dolžna toženka tožnika pozvati nazaj na delo, ga za obdobje od 26. 3. 2020 prijaviti v zavarovanja, mu obračunati bruto nadomestila plače po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 16. 7. 2019, odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec in mu plačati pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje verjelo skladnim izpovedim prič in tako ugotovilo, da je verbalno in fizično napadel sodelavca A.A. Ko je bil tožnik zaslišan na naroku za glavno obravnavo, je izpovedal, da A.A. ni napadel, ampak je iz njegovega ravnanja razbral, da ga bo napadel, zato je v samoobrambi stegnil roko in mu snel kapo z glave. V izjavi z dne 26. 3. 2021 je tožnik navedel, da je bil njegov nadrejeni delavec B.B., nanj se je lahko zanesel. B.B. je tožniku povedal, da je A.A. žal. A.A. je strankam vedno zaračunal več materiala, kot ga je bilo. Skupaj z C.C. in D.D. so širili laži. Tožnik je bil vesten in marljiv delavec, kar so sodelavci izrabili v njegovo škodo. Ne drži, da sodelavcem ne bi hotel pomagati. O tem je sicer izpovedal D.D., ki tožniku ni bil nadrejen. Dne 14. 2. 2020 je A.A. rekel, naj pospravi del cevi, ki ga je odžagal. To je A.A. slišal, pa ni nič naredil. Zato je tožnik ponovil, naj del cevi pospravi. A.A. se je nato hipoma obrnil proti njemu. V bližini ni bilo nikogar. A.A. je dvigoval težji material, kljub temu da je imel, kot je rekel, zdravniška priporočila in omejitve. Enako velja za vožnjo viličarja, s katerim je upravljal. Pri toženki mu je bilo vse dovoljeno. Tožnika je izrabil z namenom, da se ga znebi. Njegovo ravnanje ustreza definiciji trpinčenja na delovnem mestu. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni izvedenih dokazov, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik dne 14. 2. 2020 verbalno in fizično napadel sodelavca A.A. Pravilno je presodilo, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar mu je toženka očitala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2020 (krivdni razlog; 3. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), podani po pisnem opozorilo, kot ga določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1. 7. Sodišče prve stopnje je glede tega, kaj se je zgodilo dne 14. 2. 2020, utemeljeno verjelo izpovedi priče A.A. in ne izpovedi tožnika. Dokazno oceno je izčrpno pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe (točke 13 do 15) in ji pritožbeno sodišče pritrjuje. Vse zaslišane priče, vključno s pričo B.B. so potrdile, da je bil tožnik zelo vzkipljiv, da je neprimerno komuniciral in da ni imel primernega odnosa do sodelavcev. Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je (le) v samoobrambi stegnil roko in A.A. snel kapo z glave. Prav tako neutemeljeno izpostavlja nepravilnosti pri delu, ki bi jih storil A.A., oziroma njegovo neupoštevanje zdravniških priporočil in omejitev. To za odločitev ni bistveno kot ni bistveno, ali je bil sicer tožnik pripravljen sodelavcem pomagati. Bistveno je, da je dne 14. 12. 2020 ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je toženka utemeljeno sankcionirala s podajo odpovedi. Da bi bila odpoved povezana s trpinčenjem na delovnem mestu, tožnik pred sodiščem prve stopnje ni navedel. Gre za nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, s katero ni uspel (154. člena ZPP).