Jedro

Tožnik je prosil za preložitev naroka zaradi bolezni in priložil zdravniško potrdilo, ki je izdano na obrazcu, ki ga je predpisal minister, pristojen za zdravje. Zakon ne terja, da bi moralo biti iz potrdila tudi razvidno, za kakšno bolezen gre. Če bi tožnik dvakrat ali večkrat izostal z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, ima sodišče podlago, da lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. V konkretnem primeru je tožnik prosil za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov le enkrat in sodišče bi moralo njegovemu predlogu za preložitev obravnave ugoditi. Ker mu ni, mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bila tožena stranka dolžna plačati tožniku 942.000,00 €. Sodišče je tožniku naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo v tožnikovi odsotnosti, ker neupravičeno ni upoštevalo pravočasnega opravičila z zdravniškim potrdilom. S tem tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V posledici navedene kršitve pa naj bi prvo sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar podrobneje tožnik navaja v nadaljevanju pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik priporočeno po pošti dne 02. 04. 2010, kar je sodišče prejelo dne 06. 04. 2010, vložil prošnjo za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, ki je bila razpisana za dne 08. 04. 2010. Za preložitev je zaprosil zaradi bolezni in priložil zdravniško potrdilo, ki je v prilogi A 16 spisa. Iz zdravniškega potrdila, ki je izdano na obrazcu, ki ga je predpisal minister, pristojen za zdravje na podlagi 80.a čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, izhaja, da je tožnik upravičeno odsoten z naroka glavne obravnave v obdobju od 02. 04. - 22. 04. 2010 zaradi bolezni, ki je nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča tožniku prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Tožnik je svoji prošnji za preložitev naroka, s katero je opravičeval svojo odsotnost z naroka, priložil takšno zdravniško opravičilo, kot to terja določba 2. odst. 115. čl. Zakona o pravdnem postopku. Zdravniško spričevalo vsebuje vse relevantne podatke, zakon pa ne terja, da bi moralo biti iz potrdila tudi razvidno, za kakšno bolezen gre. Če bi tožnik dvakrat ali večkrat izostal z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, prej navedena določba Zakona o pravdnem postopku daje sodišču podlago, da lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. V konkretnem primeru je tožnik opravičeval svoj izostanek z naroka, oziroma prosil za njegovo preložitev iz zdravstvenih razlogov le enkrat in bi sodišče glede na prej navedene določbe moralo njegovemu predlogu za preložitev obravnave ugoditi. Ker mu ni, mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Ni pomembno, ali je bilo potrebno zaslišanje tožnika kot stranke ali ne. Tožnik, ki v postopku nima pooblaščenca, je imel pravico, da sodeluje na obravnavi in pri izvajanju dokazov. Gre za kršitev pravil postopka, ki jih pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti in je zato na podlagi 354. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker je zaradi zgoraj navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka treba izpodbijano sodbo razveljaviti, posledično pa bo sodišče prve stopnje opravilo nov narok za glavno obravnavo, se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo do pritožbene graje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.