Jedro

OZ v 631. členu omogoča podizvajalcem, da ob izpolnitvi zakonskih pogojev (dospelost, pripoznava, koneksnost) podizvajalec terjatev uveljavlja neposredno od naročnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 276,94 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi VL 92593/2017 z dne 13. 10. 2017 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.035,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 7. 2017 dalje do plačila ter 158,00 EUR izvršilnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 1.496,52 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Glede pisne izpovedbe priče B. V. tožeča stranka v pritožbi navaja, da je njegov osebni dokument predložila z manjšo zamudo, kar ne more biti razlog, da je njen dokaz neupošteven. Priča je namreč tuj državljan, ki tudi dela in živi v tujini, zato je tožeča stranka za pridobitev dokumenta potrebovala več časa. Ker sodišče ni upoštevalo pisne izjave priče B. V., je kršilo njeno pravico do izjave iz 5. člena ZPP in posledično storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče neupravičeno ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka ter ni ustrezno obrazložilo zavrnitev drugih dokaznih predlogov. Sodba je v delu dokaznega sklepa pomanjkljiva, dokazna ocena pa površna oziroma selektivna. Glede neposrednega zahtevka podizvajalca je bil izpolnjen pogoj, da je glavni izvajalec pripoznal obstoj podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca, s tem, ko je tožeča stranka predložila izpovedbo glavnega izvajalca B. V. Tožena stranka je prerekala zgolj obstoj terjatve družbe A., d.o.o., do njene same, nikoli pa ni zanikala obstoja terjatve tožeče stranke do družbe A., d.o.o. Ponavlja, da zgolj zato, ker je kopijo osebnega dokumenta predložila nekoliko kasneje, izjava B. V. ne more biti v celoti neupoštevna. Ker je bilo v postopku nedvomno izkazano, da je tožeča stranka res izvajala fasaderska dela za toženo stranko, je posledično upravičena do plačila za kakovostno izvedena dela. Ker je podala tudi navedbe in izkazala dejstva, na podlagi katerih je upravičena do neposrednega plačila od tožene stranke kot naročnika, bi moralo sodišče obrazloženo odločiti tudi o tej pravni podlagi. Izpovedbo S. L. je sodišče dvakrat ocenilo na diametralno različen način in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačen je tudi zaključek sodišča v zvezi s podpisom priče B. V. na njegovi izjavi. Dokazno breme glede trditve, da je podpis ponarejen, je na toženi stranki, ki ni konkretizirano trdila in še manj dokazala, da bi bil podpis priče B. V. ponarejen.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita, saj ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, niti tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa sporna pravno pomembna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo. Očitanih bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo.

6. Tožnica zahteva od toženke plačilo 4.035,62 EUR z obrestmi za izvedena gradbena dela (fasada in toplotna izolacija) na objektu v T. Plačilo utemeljuje z dvema pravnima podlagama, in sicer najprej na podlagi ustno sklenjene gradbene pogodbe s toženko (649. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), podredno pa na podlagi neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika (631. člen OZ). Toženka zanika, da bi tožnici oziroma njeni pravni prednici, družbi K., d.o.o,, naročila izvedbo spornih gradbenih del. Za fasaderska dela je tožnica sklenila pisno gradbeno pogodbo z družbo A., d.o.o. 7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek presojalo in ga zavrnilo po obeh pravnih podlagah. Ugotovilo je, da pravna prednica tožnice in toženka nista sklenili gradbene pogodbe, saj je izvedbo fasade družbi K. naročil direktor družbe A., d.o.o., B. V., ki ji je tudi obljubil plačilo za izvedbo dela. Pravna prednica tožnice je gradbena dela na objektu toženke res izvedla, vendar zgolj po naročilu A., d.o.o., pri kateri je toženka naročila izvedbo fasade ter z njo sklenila gradbeno pogodbo za izvedbo teh del. Iz pisne izjave B. V., zakonitega zastopnika A., d.o.o., pa tudi ne izhaja pripoznava zahtevka tožeče stranke do te družbe.

8. Zgoraj povzeta dejstva je prvostopenjsko sodišče dovolj zanesljivo ugotovilo ter zanje navedlo prepričljive argumente. Pritožbeno sodišče dokazno oceno v obrazložitvi sodbe sprejema v celoti. O okoliščinah zatrjevane sklenitve ustne gradbene pogodbe je bil poleg toženke in njenega partnerja zaslišan tudi S. L., ki je bil takrat zastopnik družbe K. d.o.o. Že iz njegove izpovedbe izhaja, da veljavna in zavezujoča gradbena pogodba te družbe s toženko niti v ustni obliki ni bila sklenjena, saj se je pred izvedbo del o vsem dogovarjal zgolj z B. V., zastopnikom A., d.o.o..Ta mu je tudi obljubil plačilo, od njega je kasneje najprej terjal plačilo in ker ga ni prejel, pa še od toženke. Na drugi stranki pa je toženka za sporna dela gradbeno pogodbo v pisni obliki, kot jo določa drugi odstavek 649. člena OZ, sklenila z družbo A. d.o.o. Njej je tudi grajala napake ter ji za opravljena dela plačala. Izpovedbi toženke in njenega moža J. P. sta glede celotnega poteka dogodkov logični in prepričljivi, medtem ko S. L. sodišča v nasprotno ni mogel prepričati zgolj s trditvijo, da je kljub takšnemu poteku dogodkov toženko sam štel za naročnico in ker je zanj pomembno le, da za izvedena fasaderska dela dobi plačilo. Zato je pravilen in zakonit zaključek sodišča prve stopnje, da toženka, ker pravni prednici tožnice ni naročila izvedbe gradbenih del in nista sklenili gradbene pogodbe, tožnica od nje plačila za izvedbo fasaderskih del na tej podlagi ne more zahtevati.

9. OZ v 631. členu omogoča podizvajalcem, da ob izpolnitvi zakonskih pogojev (dospelost, pripoznava, koneksnost) podizvajalec terjatev uveljavlja neposredno od naročnika. Že zaradi navedb tožeče stranke v dopolnitvi tožbe ter izpovedi zastopnika pravne prednice tožnice S. L., da tožnica oziroma njena pravna prednica ni bila podizvajalec družbe A. d.o.o., zahtevek na tej podlagi ne more biti utemeljen. Sicer pa pritožbeno sodišče soglaša tudi z dodatnimi razlogi sodbe in zaključkom o tem, da tožnica glede na vsebino pisne izjave priče B. V. ni dokazala pripoznave zahtevka s strani družbe A., d.o.o. 10. Glede izjave priče B. V. sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Čeprav je tožnica prepozno predložila zahtevano kopijo osebnega dokumenta navedene priče, je pisno izjavo te priče (list. št. 194 spisa) prvostopenjsko sodišče kljub temu vpogledalo in dokazno ocenilo, kot izhaja iz 16. točke obrazložitve sodbe. Zato je treba zavrniti tudi pritožbene očitke, ki se nanašajo na dokazno breme glede pristnosti podpisa na izjavi. Zavrnitve dokaznega predloga tožeče stranke z izvedencem gradbene stroke sodišče prve stopnje res ni posebej obrazložilo, a zaradi tega ni zagrešilo že prej očitane bistvene kršitve določb postopka. Tožeča stranka je v vlogi z dne 14. 9. 2018 predlagala izvedenca zato, da bi ocenil vrednost del in ugotovil, da so bila kvalitetno in strokovno izvedena. Glede na razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka je dokaz z izvedencem gradbene stroke nepotreben dokaz.

11. Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom, vendar v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni v celoti sledilo svojemu prvemu dokaznemu sklepu in vseh tam navedenih dokazov ni izvedlo. Predvsem pa je neutemeljena pritožbena graja dokazne ocene, češ da je površna oziroma selektivna ter da onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe. Dokazna ocena je celovita, prepričljiva ter skladna z določbo 8. člena ZPP. Obrazložitev sodbe tudi ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kolikor se nanaša na izpovedbo priče S. L. V zvezi s tem je treba pritožnico opozoriti, da je sama tožbeni zahtevek utemeljevala na dveh izključujočih si pravnih podlagah, po prvi naj bi nastopala kot glavni izvajalec del v pogodbenem odnosu s tožnico, po drugi pa kot podizvajalec družbe A., d.o.o., kot glavnega izvajalca. Že izpovedba S. L. o tem je bila nasprotujoča, a jo je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo in tudi pravilno dokazno ocenilo.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

13. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Zaradi neuspešne pritožbe tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa mora povrniti 276,94 EUR stroškov pritožbenega postopka, kot so specificirani v stroškovniku na list. št. 280 spisa.