Jedro

Od stranke, ki jo zastopa kvalificiran odvetnik, se pričakuje, da v predlogu za taksno oprostitev vsaj navede okoliščine, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev sodišča o podanem predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je na podlagi sklepa sodišča s 21. 12. 2016 posredoval zahtevane podatke ter soglasje, da lahko sodišče samo ugotavlja materialni položaj tožnika oziroma da preveri vse podatke o tožniku. Sodišče zapiše, da tožnik prejema 1.008 EUR, ne navede pa, ali gre za bruto ali za neto znesek, kar je bistveno. Sodišče tudi ni upoštevalo, da ima tožnik dva mladoletna otroka, ki ju je dolžan preživljati. Rojena sta leta 2001 in 2007, ne živita pri njem, mora pa zanju skrbeti oziroma pomagati pri preživljanju. Predlaga spremembo, celotno ali vsaj delno oprostitev, podredno pa obročno odplačilo, oziroma razveljavitev izpodbijanega sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZST-1 v prvem odstavku 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso(1) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre.

5. Pritožnik očita, da iz razlogov sklepa ni razvidno, ali je njegov dohodek upoštevan bruto ali neto. Iz izpiska njegovega osebnega dohodka (primeroma priloga B 7) pod postavko „za izplačilo na račun“ izhaja taisti znesek, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (tj. 1.008 EUR), torej znesek očitno ni bruto. Da je sodišče v tem znesku oziroma v njegovem seštevku upoštevalo kaj, česar ne bi smelo, pa pritožnik ne navaja.

6. Od stranke, ki jo zastopa kvalificiran odvetnik, se pričakuje, da v predlogu za taksno oprostitev vsaj navede okoliščine, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev sodišča o podanem predlogu. V pritožbi prvič navržena navedba, da „ima pritožnik dva otroka, ki se šolata, pri čemer mora zanju skrbeti oz. pomagati pri preživljanju“, zato ne more biti uspešna, še zlasti ker še sedaj ostaja pomanjkljiva, tako dejstveno (pritožnik ne pojasni, koliko preživnine plačuje za otroka, oziroma vsaj, koliko denarja mu ostane za lastno preživljanje) kot dokazno (tožnik ni predložil prav nobene listine glede obveznosti do otrok, pri čemer mu pritožbeno sodišče verjame, da otroka ima, saj sam tudi tega ne izkaže). Pritožbeno sodišče še pripominja, da je bilo tožnikovo pooblastilo sodišču dano za pridobitev tistih informacij, ki predstavljajo davčno tajnost (te je sodišče prve stopnje tudi pridobilo), ni pa dolžnost oziroma naloga sodišča, da obče razišče prosilčevo življenje ter njegovo zmožnost finančne/likvidnostne zmožnosti.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in pri tem ni odkrilo nobenih nepravilnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej npr. sklep VSL II Cp 4070/2010 z 10. 2. 2010 in sklep VS RS I Up 318/2012 z 11. 10. 2012.