2. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janka Koležnika iz Maribora, ki ga zastopa Munib Vehabović, odvetnik v Mariboru, na seji dne 2. marca 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen leta 1998 (Uradni list RS, št. 83/01) v delu, ki se nanaša na parc. št. 133/1 k.o. Farna vas, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen v letu 2004 (Uradni list RS, št. 64/04), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen leta 1998 (v nadaljevanju Prostorski plan1), in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen v letu 2004 (v nadaljevanju Prostorski plan2), ker ne urejata parc. št. 133/1 njiva v izmeri 2787 m2 k.o. Farna vas kot stavbno zemljišče. Pobudnik navaja, da je po lokacijski informaciji Občine Prevalje z dne 12. 7. 2004 parc. št. 133/1 k.o. Farna vas, kmetijsko zemljišče, po odločbi Upravne enote Ravne na Koroškem št. D-351-184/93-401 z dne 10. 9. 2003 pa komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče. Sporna parcela naj bi bila v osrednjem delu naselja Prevalje. Po več kot štiridesetih letih naj bi se s Prostorskim planom1 med postopkom denacionalizacije spremenila namenska raba parc. št. 133/1 k.o. Farna vas iz nezazidanega stavbnega zemljišča v kmetijsko, zato naj bi šlo za neskladje s prvim in drugim odstavkom 88. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) . Prostorski plan1 naj bi bil v neskladju tudi s 14. členom Ustave, ker naj bi bil pobudnik v bistveno slabšem položaju kot tisti denacionalizacijski upravičenci, ki so jim bile vrnjene gradbene parcele v naravi. Prav tako naj ne bi bilo sorazmernosti med posegom v ustavno pravico iz 33. člena Ustave, ker naj bi Občina s to namensko rabo pobudnika omejila v uživanju lastninske pravice, in koristjo Občine.

2.Občina odgovarja, da je bila pred uveljavitvijo Prostorskega plana1 parc. št. 133/1 k.o. Farna vas kmetijsko zemljišče, kar izhaja tudi iz potrdila o statusu zemljišča št. 465-01/99-56.1 z dne 5. 8. 1999. S Prostorskim planom1 naj bi bil južni del te parcele spremenjen v stavbno zemljišče. Postopek sprejemanja in priprave izpodbijanega akta naj bi potekal v skladu z zakonom. Občina navaja, da pobudnik ni predlagal spremembe namembnosti sporne parcele, niti ni sodeloval na javni razgrnitvi oziroma javni obravnavi v postopku priprave in sprejemanja izpodbijanih aktov. V denacionalizacijskem postopku naj bi Občina soglašala z vrnitvijo podržavljene nepremičnine v naravi, kar naj bi izhajalo iz zapisnika ustne obravnave pri Upravni enoti Ravne na Koroškem z dne 3. 7. 2003, prav tako naj se ne bi pritožila zoper odločbo o denacionalizaciji. Pobudnik naj bi parc. št. 133/3 in parc. št. 133/4 k.o. Farna vas, ki sta nastali po parcelaciji iz parc. št. 133/1, že prodal. Občina navaja, da se status zemljišča lahko spremeni po postopku, določenim z zakonom, in z utemeljenim razlogom ter da vsakdo lahko da pobudo za spremembo prostorskih aktov po drugem odstavku 67. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). O teh pobudah pa naj bi na predlog župana odločal občinski svet najmanj enkrat na štiri leta. S Prostorskim planom2 naj bi se določila namenska raba le za odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov, zato naj sporna parcela ne bi bila predmet tega akta.

B. – I.

3.Prostorski plan1 je bil sprejet v času veljavnosti Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUreP). Na podlagi 171. člena ZUreP-1 izpodbijani akt še velja.

4.Pobudnik očita, da v izpodbijanem aktu parc. št. 133/1 k.o. Farna vas ni opredeljena kot stavbno zemljišče, čeprav je bilo z delno odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem, št. D-351-184/93-401 z dne 10. 9. 2003, prejšnji lastnici vrnjeno komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče.

5.Iz odgovora Občine in iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila podržavljena parc. št. 133 njiva v izmeri 5884 m2 k.o. Farna vas. Z delno odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem je bila upravičenki Matildi Vasiljevič, pravni prednici pobudnika, vrnjena v naravi parc. št. 133/1 v izmeri 4020 m2 k.o. Farna vas. Po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, št. D 369/2000 z dne 6. 11. 2003, je pobudnik postal lastnik te parcele do 1/6. Parc. št. 133/1 k.o. Farna vas se je po odločbi Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Slovenj Gradec, št. 90312-4/2004 z dne 29. 1. 2004, delila v parc. št. 133/1 njiva v izmeri 2787 m2, parc. št. 133/3 njiva v izmeri 156 m2 in parc. št. 133/4 njiva v izmeri 1039 m2. Parceli št. 133/3 in 133/4 (južni del prejšnje parc. št. 133/1) sta bili prodani kot stavbno zemljišče. Parc. št. 133/1 njiva v izmeri 2787 m2 k.o. Farna vas pa je na podlagi Prostorskega plana1 kmetijsko zemljišče.

6.Pobudnik trdi, da je izpodbijani akt v neskladju s prvim in z drugim odstavkom 88. člena ZDen, ker se je med postopkom denacionalizacije spremenila namenska raba podržavljene nepremičnine. Po prvem odstavku 88. člena ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstaja po ZDen dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s to določbo, so nični (drugi odstavek 88. člena). To pomeni, da je ničnostna posledica predvidena samo za akte civilnega prava. Prostorskega plana, ki določa namensko rabo zemljišč, pa ni mogoče šteti za akt civilnega prava. Pobudnik zatrjuje, da je v neenakem položaju glede na tiste denacionalizacijske upravičence, ki so tudi v naravi pridobili stavbna zemljišča. Različno dejansko stanje se zaradi različnih gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja različno pravno uredi. Pobudnikova parcela je bila vrnjena v postopku denacionalizacije v naravi, ker je bila podržavljena na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – ZNNZGZ), ki je po 9. točki prvega odstavka 3. člena ZDen pravna podlaga za denacionalizacijo, in ob podržavljenju plačana odškodnina ni dosegla 30 odstotkov vrednosti podržavljenega premoženja. Gre torej za dva različna postopka: upravni postopek denacionalizacije in postopek sprejemanja splošnega akta. Zato je neutemeljen očitek o neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), če se za različne položaje uporabljajo različni pravni predpisi (tako v sklepu št. U-I-94/91 z dne 14. 5. 1992, OdlUS I, 32). Zatrjevanje pobudnika, da gre za nesorazmernost med posegom v ustavno pravico iz 33. člena Ustave, ker je lokalna skupnost sporno parcelo namenila kmetijski rabi, sama pa zaradi tega nima nikakršne koristi, je zmotno. Pri prostorskem načrtovanju ne gre za koristi lokalne skupnosti, temveč za racionalno izrabo prostora in s tem za vzdržen prostorski razvoj.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

8.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

9.Pobudnik izpodbija Prostorski plan2, s katerim je bila določena namenska raba za odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov. Pobudnik ni izkazal, s čim naj bi izpodbijani akt neposredno posegel v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Z morebitno razveljavitvijo ali odpravo izpodbijanega odloka se njegov pravni položaj ne bi izboljšal. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za začetek postopka, je bilo treba pobudo zavreči (2. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj