Jedro

V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporabljajo nekatere določbe zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP.

Obrazložitev

Ugotovi se, da je Državno tožilstvo Republike Slovenije umaknilo zahtevo za varstvo zakonitosti.

Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

OBRAZLOŽITEV:

1. V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se na podlagi 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) smiselno uporabljajo nekatere določbe tega zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP. Po njej lahko vlagatelj pravnega sredstva umakne vloženo pravno sredstvo, dokler sodišče o njem ne izda odločbe. Dne 1. 2. 2010 je upnik predlagal ustavitev izvršb, ker je prvi dolžnik v celoti poravnal dolg. Državna tožilka Republike Slovenije je 22. 2. 2010 zaradi pomanjkanja javnega interesa umaknila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zoper sklep Višjega sodišča v Kopru II Cp 151/2007 z 25. 9. 2007 in o kateri Vrhovno sodišče še ni izdalo odločbe.Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa.

2. Glede odločitve o stroških je možna analogna uporaba 158. člena ZPP. Ta določa, da tožniku ni treba povrniti stroškov postopka, če umakne tožbo zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka. Tudi v obravnavanem primeru je bil umik zahteve za varstvo zakonitosti posledica dolžnikovega plačila dolga po vložitvi zahteve. Zato dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov za odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti.