Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 1342/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.1342.2016 Gospodarski oddelek

zavrženje tožbe znižanje taksne obveznosti pravica do vrnitve sodne takse
Višje sodišče v Ljubljani
7. december 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz zakona ne izhaja, da bi tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe predvidel znižanje taksne obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog istega sodišča, opr. št. X Pg 1426/2016 zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je sodišče s sklepom, opr. št. X Pg 1426/2016 z dne 19. 9. 2016, ki je postal pravnomočen 6. 10. 2016, tožbo zavrglo in sklep o izvršbi razveljavilo. Tožeča stranka namreč v roku 15 dni ni vložila vloge, s katero bi dopolnila tožbo, kot je bila pozvana s sklepom z dne 15. 6. 2016. Tožeča stranka je bila tudi opozorjena na posledice, če ne bo ravnala v skladu s sklepom sodišča in tožbe dopolnila. Tožeča stranka je 10. 11. 2016 vložila ugovor zoper plačilni nalog zato, ker naj bi bila taksa previsoko odmerjena. Ker je sodišče v konkretnem primeru tožbo zavrglo, kar je sodno dejanje, je ocenilo, da ni podlage za vrnitev takse po prvem odstavku 36. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Po prvem odstavku 36. člena ZST-1 ima namreč stranka pravico do vrnitve sodne takse le tedaj, če je sploh ni bila dolžna plačati ali je plačala takso večjo od predpisane in če je plačala sodno takso za dejanje, ki ni bilo opravljeno. V konkretnem primeru ni šlo za enega od navedenih primerov, zato je sodišče predlog tožeče stranke za vračilo sodne takse zavrnilo.

2. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnih določb ZST-1. V pritožbenih razlogih je uveljavljala, da tožeča stranka po vloženem predlogu za izvršbo ni opravila dodatnih aktivnosti in bi zato moralo sodišče to procesno situacijo enačiti z domnevo umika tožbe in zavrnitvijo predloga za izvršbo. Sodno takso bi sodišče moralo odmeriti enako kot v primeru fikcije umika tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep o zavrženju tožbe in razveljavitvi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 23128/2016 z dne 11. 3. 2016 v prvem in tretjem odstavku izreka je postal pravnomočen 6. 10. 2016 (redna številka 14). Tožeči stranki je bilo naloženo plačilo sodne takse za redni postopek po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 7.250,00 EUR. Tožeča stranka (prva in drugo tožeča) sta bili zavezani plačati sodno takso solidarno. Taksa mora biti plačana za postopek in ne za izvedbo posameznih dejanj v pravdnem postopku. Kot izjema od pravila, da se sodna taksa plača za celoten pravdni postopek po navedeni tarifni številki, je po tarifni številki 1112 določeno nižje plačilo sodne takse (s količnikom 1), pri končanju postopka na podlagi taksativno navedenih treh procesnih situacij (1. pri umiku tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe; 2. ko se postopek konča s sodbo na podlagi odpovedi ali s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo in 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe). Besedilo povzete tarifne številke 1112 ZST-1 je jasno in drugačne razlage, kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v teh treh naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za pravdni postopek. Zato je jasno, da iz zakona ne izhaja, da bi tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe predvidel znižanje taksne obveznosti.(1)

5. Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je zato, ker ni dopolnila tožbe nastala enaka procesna situacija kot pri domnevi umika tožbe. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen in se sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku niti ne more več ukvarjati z vprašanjem pravilnosti zavrženja tožbe.

6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Op. št. (1): V enakem primeru kot je konkretni je bilo v sodni praksi zavzetih že več enakih stališč: primerjaj VSL sklep I Cpg 1855/2014 z dne 25. 11. 2014, VSK sklep 423/2015 z dne 15. 3. 2016, VSL sklep II Cp 1234/2016 z dne 11. 5. 2016.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia