Jedro

Izvršilno sodišče v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi lahko pazi na krajevno pristojnost le, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja (tudi) ugovor krajevne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je na predlog upnika s sklepom 10. 10. 2011 dovolilo izvršbo za izterjavo denarne terjatve na nepremičninah, last dolžnika, in sicer pri 1/2 nepremičnine parc. št. ..., obe k.o. Trdkova in 1/2 parc. št. ... k.o. Preska, ter na poslovnem deležu v lasti dolžnika, in sicer 75% poslovnem deležu v družbi A. d.o.o. s sedežem v Goričanah. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik ugovarjal, upnik je vložil odgovor nanj in sodišče je razpisalo narok za obravnavanje dolžnikovega ugovora, nato pa izdalo sklep, da ni krajevno pristojno za odločanje o zadevi, razen glede oprave izvršbe na nepremičnine k.o. Preska, po pravnomočnosti sklepa pa je zadevo (razen glede omenjene oprave izvršbe na nepremičnine k.o. Preska) odstopilo Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.

2. Okrajno sodišče v Murski Soboti je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Meni, da ni krajevno pristojno za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi, pač pa je to Okrajno sodišče v Ljubljani, ki se je nepravilno izreklo za krajevno nepristojno že po izdaji sklepa o izvršbi in po dolžnikovem ugovoru, v katerem ni ugovarjal krajevni pristojnosti.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. V obravnavani zadevi je odločitev v sporu o prisojnosti med okrajnima sodiščema odvisna od vprašanja, ali se izvršilno sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po vložitvi ugovora, v katerem dolžnik ni ugovarjal krajevne pristojnosti, torej po uradni dolžnosti. Okrajno sodišče v Ljubljani, ki se je izreklo za krajevno nepristojno, pri reševanju tega vprašanja za ključno opredeli določbo drugega odstavka 55. člena ZIZ in v obrazložitvi sklepa analizira različne situacije in odločitve Vrhovnega sodišča, v katerih sicer lahko pride do izreka o krajevni nepristojnosti.

5. Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč v državi naj vodi konkretni postopek. Pravila o krajevni pristojnosti v civilnih sodnih postopkih so vsebovana v zakonu in so torej kogentna. Ker pa se skozi ta določila ne izraža nek širši družbeni interes, je zaradi ekonomičnosti postopka(1) in zaradi preprečitve možnosti zlorabe pravic preizkus krajevne pristojnosti časovno zelo omejen. Predvideni so kratki roki oziroma prve faze postopka, v katerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno (le v fazi predhodnega preizkusa in le v zadevah, v katerih je predpisana izključna krajevna pristojnost) in v katerih lahko ugovor krajevne pristojnosti uveljavlja stranka (le v prvi vlogi, tj. v odgovoru na tožbo, ugovoru zoper sklep o izvršbi).

6. V ZIZ določene krajevne pristojnosti so izključne krajevne pristojnosti. Ker ZIZ posebej ne ureja vprašanja odločanja o krajevni pristojnosti, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ), torej se sodišče sme izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno (le) ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 22. člena ZIP), kasneje pa le še na ugovor stranke (dolžnika). Vendar pa to ne pomeni, da na vsak ugovor dolžnika (torej ne glede na njegovo vsebino) znova „oživi“ možnost, da se sodišče izreče za krajevno nepristojno, pač pa to velja le za primer, če dolžnik to izrecno uveljavlja. Določilo drugega odstavka 55. člena ZIZ, po katerem pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti med drugim tudi na razlog iz 1. točke(2), bi bilo sicer mogoče interpretirati na tak način(3), vendar pa že naveden smisel in sistem krajevne pristojnosti sodišč takšne razlage ne podpira. Zato Vrhovno sodišče sprejema stališče Okrajnega sodišča v Murski Soboti, da izvršilno sodišče v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(4) po izdaji sklepa o izvršbi lahko pazi na krajevno pristojnost le, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja (tudi) ugovor krajevne pristojnosti.(5) To nadalje izhaja tudi iz petega odstavka 58. člena ZIZ, ki izrecno govori o ugoditvi ugovoru krajevne pristojnosti, kot tudi iz splošnega pravila o nedevolutivnosti ugovora, o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače (54. člena ZIZ).

7. V obravnavni zadevi je upnik predlagal izvršbo na več dolžnikovih nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč. Spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Okrajnim sodiščem v Murski Soboti se nanaša na to, katero sodišče je pristojno odločati o ugovoru zoper sklep o izvršbi (kar se nanaša še na fazo dovolitve izvršbe), medtem ko obe sodišči sprejemata svojo pristojnost za opravo izvršbe na nepremičnini na svojem območju v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZPP. Glede na prej navedeno je o tem pristojno odločati Okrajno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Tudi sam sistem predpisanih pristojnosti sledi temu načelu, saj je krajevna pristojnost določena (predpisana) glede na določeno zvezo spornega razmerja s krajevnim območjem sodišča - bodisi da gre za personalni bodisi realni kriterij.

Op. št. (2): Ta določa, da je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti, če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno.

Op. št. (3): V sodni praksi je mogoče zaslediti takšno stališče v odločbi I R 83/2007, ki je omenja sodišče v sklepu o nepristojnosti.

Op. št. (4): Situacija je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine drugačna, ker ZIZ izrecno določa izključno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani vse do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi (prvi odstavek 40.c člena ZIZ), torej tudi za odločitev o ugovoru.

Op. št. (5): Tako stališče nedvomno izhaja npr. iz III R 33/2000, čeprav v zadevi ni bil vložen ugovor.