Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v pravdnem postopku uveljavljala dodatno odškodnino za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, pri čemer ji je bila na podlagi določil Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) z odločbo toženke zaradi izbrisa, že priznana odškodnina v višini 11.200 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnice in toženki naložilo obročno plačilo odškodnine v višini 5.300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v petih obrokih po 1.060 EUR. V presežku je zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice v celoti zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter sklenilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v konkretnem primeru, materialnopravno pravilen zaključek sodišča v primeru odškodnine za materialno škodo v zadevi izbrisa oseb iz bivših republik Jugoslavije iz uradne evidence (v nadaljevanju: izbrisani): da se prosti preudarek ne uporablja; da se zavrne tožbeni zahtevek, če izbrisana oseba ne uspe dokazati: višine zaslužka za delo na črno, da je bila v kritičnem obdobju za delo nezmožna, da pred in po izbrisu ni bila prejemnica denarne socialne pomoči in, ali je tak odstop od sodne prakse utemeljen? - Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe 14. in 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP s stališčem, da tožnica zahteva denarno socialno pomoč, čeprav iz tožbe, vlog in pritožbenih navedb izhaja, da zahteva tožnica odškodnino za materialno škodo v višini denarne socialne pomoči in da se je tožnica sklicevala na odločbe II Cp 461/2020, na sodbo ESČP v zadevi Kurić in sodbe VS II Ips 274/2016, II Ips 40/2019 in II Ips 250/2005, sodišče pa na te navedbe ni podalo odgovora in svoje odločitve, ki je v nasprotju s cit. sodno prakso, ni obrazložilo? - Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do tožničinih konkretnih ugovorov v zvezi z navedbami in dokazi in sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča? - Ali je v skladu s spoštovanjem ustavnih pravic tožnikov, da sodišča pri sojenjih po ZPŠOIRSP (skladu s 1. odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP) sodijo po določbah ZOR oziroma OZ, ne da bi pri tem upoštevala, da tu ne gre za civilnopravno-obligacijsko razmerje med enakopravnimi strankami, ampak za javnopravno razmerje med državo in posamezniki, pravno urejeno s 26. členom Ustave - zaradi česar bi se tu, dokler to ne bo tudi zakonsko urejeno, obligacijska zakonodaja smela uporabljati le smiselno (ne pa dobesedno), torej ob upoštevanju specifičnosti tega javnopravnega odškodninskega razmerja med državo in posameznikom in dodatno še ob upoštevanju dodatnih razlik med običajnimi (tekoče nastajajočimi) škodnimi primeri te vrste in povsem izjemnim primerom odgovornosti države za škodo zaradi nezakonitega izbrisa iz RSP že pred 30 leti? - Ali je skladno z ustavo in načeli pravne in socialne države, z načelom enakosti pred zakonom in 26. členom Ustave), če se zakonska ureditev v ZPŠOIRSP, kjer ni določeno, kolikšen del denarne odškodnine, določene v upravnem postopku, je odškodnina za materialno škodo, in kolikšen del za nematerialno škodo, pri sojenju interpretira tako, da se kasneje sodno določena odškodnina vedno zmanjša za celoten znesek upravno določene odškodnine, tudi če je bila v sodnem postopku določena odškodnina samo za materialno ali samo za nematerialno škodo?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi, glede na odločitev nižjih sodišč, zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).