Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Toneta Zupančiča, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Brumec, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 22. maja 2013
sklenilo:
1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 17069/2011 z dne 19. 10. 2012 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem št. I K 17069/2011 z dne 12. 10. 2012 se ne sprejme.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 202. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.
3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.
1.Pritožnik je 14. 12. 2012 vložil ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem, s katerim je bil zoper njega odrejen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi po 195.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Dne 23. 3. 2013 je vložil dopolnitev ustavne pritožbe, v kateri je uveljavljal nove navedbe, s katerimi je utemeljeval tudi hkrati vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 202. člena ZKP.
2.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS (1. točka izreka). Pri tem ni upoštevalo navedb z dne 23. 3. 2013, saj so bile vložene po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS.
3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če zakon, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
4.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. in 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Ker pobudnik svojih ugovorov v zvezi s protiustavnostjo izpodbijanega zakona ni (pravočasno) uveljavljal z ustavno pritožbo, torej tudi morebitna ugoditev pobudi ne bi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).
5.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 45/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik
Zanj
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik