Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zamolčalo konkretne dejanske in pravne okoliščine, ki so vplivale na njegovo presojo, da je manj verjetna pravica pritožnice. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II., III. in IV. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinsko obravnavo. Dedinjo A. A., zapustnikovo izvenzakonsko partnerico, je napotilo na pravdo zoper zapustnikove otroke zaradi izločitve dela zapuščine na podlagi skupnih vlaganj z zapustnikom in zaradi vračunanja darila v dedni delež obdarjenih sodedičev.

2. Dedinja predlaga razveljavitev navedenega sklepa. Sklicuje se na absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Nasprotuje svoji napotitvi na pravdo. Iz sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče njeno pravico štelo za manj verjetno, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. V zvezi z izločitvenim zahtevkom je sodišču ponudila vso potrebno trditveno podlago, zato njena pravica ne more biti manj verjetna. Poleg tega je primarno uveljavljala zahtevek za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža, sodišče pa jo je neutemeljeno napotilo na uveljavljanje zahtevka za vračunanje daril. Sicer pa bi moralo sodišče na pravdo napotiti obdarjence. Pritožnica je namreč darilo že izkazala z darilno pogodbo z dne 14. 5. 1999. Zahtevek, da po vsebini ne gre za darilo, bi morali uveljavljati obdarjenci.

3. Na pritožbo so odgovorili dediči C. C., D. D. in E. E. Predlagajo zavrnitev pritožbe. Pravni interes za uveljavljanje, da del zapuščinske mase predstavlja skupno premoženje pritožnice in zapustnika, ima le pritožnica. V zemljiški knjigi je kot lastnik nepremičnin v k. o. ... vpisan samo zapustnik. Hiša je bila zgrajena v času trajanja njegove zakonske zveze z B. B. in je bila tudi predmet delitve njunega skupnega premoženja. Pravica dedinje A. A. je zato manj verjetna. Do vrnitve darila v zapuščino ni upravičena, saj dejansko ni šlo za darilno pogodbo, ampak za pogodbo o razdružitvi skupnega premoženja med zapustnikom in njegovo prvo ženo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Med dediči je v zapuščinskem postopku prišlo do spora o obsegu zapuščine. O spornih dejstvih bo v skladu s prvim odstavkom 210. člena o dedovanju (ZD) brez dvoma moralo odločati pravdno sodišče. Pritožnica odločitvi o prekinitvi zapuščinske obravnave niti ne nasprotuje, upravičeno pa očita sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, zakaj je na pravdo napotilo prav njo in ne njenih sodedičev. Po prvem odstavku 213. člena ZD mora tožbo vložiti stranka, katere pravica je manj verjetna. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zamolčalo konkretne dejanske in pravne okoliščine, ki so vplivale na njegovo presojo, da je manj verjetna pravica pritožnice. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti.

6. Po navedenem je sodišče ugodilo pritožbi in sklep o napotitvi pritožnice na pravdo razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sklepu ustrezno obrazložiti, čigava pravica je v sporu med dediči bolj ali manj verjetna, ločeno po posameznih zahtevkih, ki jih v zvezi z zapuščino uveljavlja pritožnica.