Jedro

Skupno trajanje predmetnega ukrepa po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje ne sme presegati treh let. Navedeni člen sicer citira tudi izpodbijani sklep, ki v točki 12. obrazložitve ugotovi tudi, da je bilo obtožencu začasno zavarovanje odrejeno dne 12. 7. 2021 in je v veljavi šele dve leti in štiri mesece, vendar pa nato zmotno podaljša začasno zavarovanje preko dovoljene dobe, to je vse do 22. 11. 2024. Časovna omejitev treh let je tako pričela teči dne 29. 10. 2021 z vložitvijo obtožnice Specializiranega državnega tožilstva RS Kt/8475/2021, zato je pritožbeni senat začasno zavarovanje podaljšal le do dne 29. 10. 2024, ko ukrep doseže navedeno skupno trajanje.

Pritožnik pravilno navaja, da ni izkazano, kakšen delež premoženjske koristi je obtoženec dejansko prejel, kar pa v tej fazi postopka ni ključno. Obtožnica je pravnomočna, dokazni postopek pa še ni zaključen, nasprotno od stališča pritožnikov se zato predmetni kazenski postopek še ni prevesil v fazo (meritornega) odločanja.

Pritožbeni senat ob tem dodaja, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ni neogibno potrebno ugotoviti točne višine te dejanske koristi s strani tistega, kateremu se po določbah kazenske zakonodaje lahko odvzame. Sodišče namreč lahko znesek premoženjske koristi odmeri po prostem preudarku, če so za to podani določeni pogoji (501. člen ZKP), torej tudi za ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni nujno, da je s potrebno stopnjo verjetnosti izkazana višina te koristi, katero naj bi pridobil posameznik v zvezi s kriminalno aktivnostjo.

Sodišče prve stopnje je v točki 11 obrazložitve presodilo, da iz pravnomočne obtožnice izhaja, da so imeli člani hudodelske združbe natančno določene vloge, med seboj naj bi komunicirali izključno preko vzdevkov s pomočjo kriptirane SKY ECC komunikacije, prevoze drog pa naj bi izvajali z uporabo prikritih prostorov in pod krinko legalnih prevozov tovora. Povsem na mestu je tudi poudarjanje okoliščine, da obtoženi A. A. ni imel odprtega transakcijskega računa, zaradi česar je utemeljen sklep, da za zadovoljevanje potreb svojega življenja uporablja gotovino.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša do 29. 10. 2024, v preostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi določil prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) do višine 81.200,00 EUR podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi za eno leto, to je do 22. 11. 2024, na način in v obsegu navedenih nepremičnin, kot je določeno z izrekom izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obtoženega A. A. iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Pritožbenemu senatu so predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožilstva z dne 13. 11. 2023 zavrne oziroma njegovo veljavnost časovno omeji na 29. 10. 2024, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeni senat uvodoma ugotavlja, da je bilo s sklepom sodišča prve stopnje IV Kpd 25329/2021, z dne 12. 7. 2021 zoper obtoženega A. A. odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi do višine 87.200,00 EUR, za obdobje od izdaje sklepa do dne 12. 1. 2022. Ob vložitvi obtožnice dne 29. 10. 2021 je državni tožilec v predlogu za podaljšanje ukrepa za eno leto utesnil predlog, po katerem naj bi obtoženec s kaznivim dejanjem prejel protipravno korist v višini najmanj 81.200,00 EUR, čemur je sodišče prve stopnje sledilo in s sklepom XX K 25329/2021, z dne 26. 11. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 25329/2021, z dne 11. 2. 2022 podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka v višini 81.200,00 EUR, za eno leto, to je do 26. 11. 2022, v presežku 6.000,00 EUR pa ukrep odpravilo. Začasno zavarovanje je bilo nato s sklepom sodišča prve stopnje XX K 25329/2021, z dne 22. 11. 2022 podaljšano še za eno leto, to je do 22. 11. 2023. 5. Glede na zgoraj povzeto časovnico podaljševanja ukrepa začasnega zavarovanja gre pritrditi pritožbeni kritiki, da je izpodbijani sklep predmetni ukrep podaljšal preko časovne omejitve iz četrtega odstavka 502.b člena ZKP. Skupno trajanje predmetnega ukrepa po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje namreč ne sme presegati treh let. Navedeni člen sicer citira tudi izpodbijani sklep, ki v točki 12. obrazložitve ugotovi tudi, da je bilo obtožencu začasno zavarovanje odrejeno dne 12. 7. 2021 in je v veljavi šele dve leti in štiri mesece, vendar pa nato zmotno podaljša začasno zavarovanje preko dovoljene dobe, to je vse do 22. 11. 2024. Časovna omejitev treh let je tako pričela teči dne 29. 10. 2021 z vložitvijo obtožnice Specializiranega državnega tožilstva RS Kt/8475/2021, zato je pritožbeni senat začasno zavarovanje podaljšal le do dne 29. 10. 2024, ko ukrep doseže navedeno skupno trajanje.

6. Ni pa se mogoče strinjati z izvajanjem pritožnikov, da ni razvidna razčiščenost očitka, kakšno višino protipravne premoženjske koristi naj bi obtoženi A. A. konkretno sploh pridobil. Pritožba izpostavlja, da izpodbijani sklep v točki 10. obrazložitve trdi, da naj bi si A. A. in B. B. pridobila skupno 81.200,00 EUR, nato pa v točki 12. zaključi, da si je obtoženi A. A. pridobil premoženjsko korist v znesku najmanj 81.200,00 EUR, kar po oceni obrambe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz dejstva, da obtožencu citirana obtožnica očita storitev kaznivega dejanja po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1 z več izvršitvenimi ravnanji, ki so opisana pod točkami 64, 65, 66, 68, 69 in 70. Kot je zapisano, iz kriminalne aktivnosti prometa s prepovedanimi drogami, ki je potekala pod krinko legalnih prevozov, katere so opravljale gospodarske družbe, predhodno ustanovljene s strani obtožencev, je obtoženi A. A. prejel določeno premoženjsko korist. Podlaga za takšno sklepanje je vsebovana v opisu načina delovanja hudodelske združbe, nalog obtoženca kot njenega člana ter samem namenu obstoja združbe, ki se kaže v pridobivanju premoženjske koristi iz naslova prometa s prepovedanimi drogami, ki je nato razdeljena med njene člane. Pritožnik pravilno navaja, da ni izkazano, kakšen delež premoženjske koristi je obtoženec dejansko prejel, kar pa v tej fazi postopka ni ključno. Obtožnica je pravnomočna, dokazni postopek pa še ni zaključen, nasprotno od stališča pritožnikov se zato predmetni kazenski postopek še ni prevesil v fazo (meritornega) odločanja. Ta nastopi šele po zaključku dokaznega postopka, ko je celovita dokazna presoja v celoti pridržana razpravljajočemu senatu po opravljeni glavni obravnavi. Izpodbijani sklep je tako pravilno navedel, da zagovornik s svojimi trditvami o tem, kaj je do sedaj dokazano ali ne, ne more doseči, da bi predsednik senata ocenjeval dokaze v teku glavne obravnave, zato se pritožbeni senat do tosmernih pritožbenih navedb ne opredeljuje in zaključuje, da obstaja potrebna stopnja verjetnosti za sklep, da je obtoženec premoženjsko korist v zvezi z očitano kriminalno aktivnostjo prejel. 8. Pritožbeni senat ob tem dodaja, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ni neogibno potrebno ugotoviti točne višine te dejanske koristi s strani tistega, kateremu se po določbah kazenske zakonodaje lahko odvzame. Sodišče namreč lahko znesek premoženjske koristi odmeri po prostem preudarku, če so za to podani določeni pogoji (501. člen ZKP), torej tudi za ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni nujno, da je s potrebno stopnjo verjetnosti izkazana višina te koristi, katero naj bi pridobil posameznik v zvezi s kriminalno aktivnostjo. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi bila podana nesklepčnost odločilnih razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi konkretno višino premoženjske koristi, ki naj bi si jo pridobil obtoženec, je zato neutemeljena.

9. Pritožniki nasprotujejo zaključkom izpodbijanega sklepa o nevarnosti obtoženčevega razpolaganja z nepremičninami, z navedbo, da bi lahko obtoženec brez ovir odtujil ostale nepremičnine, katerih lastnik je in niso obremenjene, česar pa ni storil, kar daje zadostno garancijo, da ne bi odsvojil ali obremenil tudi nepremičnin, ki sta predmet navedenih obremenitev. Vendar pa ni mogoče odreči utemeljenosti stališču sodišča prve stopnje, da slednje zatrjevane nevarnosti ne zmanjšuje, pri čemer zagovornik ne ponudi konkretnih dejstev in okoliščin v zvezi z vrednostjo in neobremenjenostjo ostalih nepremičnin, ki naj bi bile v lasti obtoženca. Sodišče prve stopnje je v točki 11 obrazložitve presodilo, da iz pravnomočne obtožnice izhaja, da so imeli člani hudodelske združbe natančno določene vloge, med seboj naj bi komunicirali izključno preko vzdevkov s pomočjo kriptirane SKY ECC komunikacije, prevoze drog pa naj bi izvajali z uporabo prikritih prostorov in pod krinko legalnih prevozov tovora. Povsem na mestu je tudi poudarjanje okoliščine, da obtoženi A. A. ni imel odprtega transakcijskega računa, zaradi česar je utemeljen sklep, da za zadovoljevanje potreb svojega življenja uporablja gotovino. Pritožbeni senat zato razloge izpodbijanega sklepa v celoti sprejema kot pravilne in se nanje tudi sklicuje.

10. Pritožbeni senat po presoji razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s sorazmernostjo in neogibnostjo ukrepa ugotavlja, da so tudi tosmerne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 12 in 13 natančno pojasnilo, da predmetni ukrep sicer predstavlja poseg v lastninsko pravico, ki pa vendarle zgolj onemogoča razpolaganje z obremenitvijo ali odtujitvijo nepremičnine, zato tudi po oceni pritožbenega senata poseg ni prekomeren, ob dejstvu, da je obtožencu očitana storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja po tretjem odstavku 186. člena KZ-1, s predpisano visoko kaznijo zapora, v okviru katerega naj bi storil osem izvršitvenih ravnanj, ter da gre za izredno kompleksno in obsežno kazensko zadevo, ki se jo vodi zdržema, pa je ukrep tudi sorazmeren, zato je povsem utemeljeno podaljšanje začasnega zavarovanja do dne 29. 10. 2024. 11. Glede na navedeno in ker pritožbeni senat pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je ob oceni, da je pritožba zagovornikov delno utemeljena, tej pritožbi delno sledil in izpodbijani sklep spremenil, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa jo zavrnil kot neutemeljeno.