Jedro

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije v skladu z zakonom. To pomeni, da tožeča stranka glede na kratko predstavitev vlagatelja, v katerem navaja, da je zasebno podjetje s podeljeno koncesijo za opravljanje reševalne službe nenujnih medicinskih prevozov - prevozov bolnikov, v bistvu opravlja drugo zdravstveno dejavnost, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev iz razloga opravljanja te dejavnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se zavrne vloga podjetja A.A. s.p., (tožeče stranke v tem sporu) za projekt „Nakup in predelava nenujnega reševalnega vozila ter nakup medicinske opreme“, številka vloge: 3030-66/2015-1. V obrazložitvi navaja, da se je vlagatelj z investicijo prijavil na sklop A razpisa. Uveljavlja stroške predelave vozila ter nakup medicinske opreme v skladu s petim odstavkom poglavja 2.13 razpisne dokumentacije. Objavljena vprašanja in odgovori veljajo kot dopolnitev razpisne dokumentacije. Strokovna komisija je v odgovoru na vprašanje številka 3, rubrike vprašanja in odgovori, katero se je glasilo: „Podjetnik opravlja dejavnost nenujnih medicinskih prevozov in drug cestni potniški promet. Podjetje bi se na razpis prijavilo z investicijo v nakup medicinske opreme, katera se vgradi v reševalno vozilo. Ali je investicija upravičen strošek?“, sicer odgovorila z DA, vendar spraševalec v tem primeru ni navedel, da vlagatelj opravlja dejavnost prevoza potnikov, niti s katero glavno dejavnostjo se ukvarja. Tako ne izpolnjuje pogoja za upravičene vlagatelje, ker opravlja dejavnost prevozov potnikov in blaga. Vlagatelj bi bil upravičen do sofinanciranja samo pod pogojem, če s katero drugo dejavnostjo ustvari večino prihodkov.

2. Skladno s točko i, drugega odstavka 2.3.1. Upravičeni prijavitelji, razpisne dokumentacije, ki določa: „Ne glede na določila 1. točke tega poglavja do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki poslujejo oziroma investicija, ki jo želijo izvesti sodi v sektor prometa in s tem povezane infrastrukture, navedene v 45. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU.“, vlagatelj ni upravičen do sredstev na razpisu.

3. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se je prijavila za sofinanciranje projekta: „Nakup in predelava reševalnega vozila ter nakup medicinske opreme“. V vlogi je navedla, da je investicija sestavljena iz dveh delov, in sicer nakupa vozila, kar je neupravičen strošek sofinanciranja in predelave vozila ter nakupa medicinske opreme za namen prevoza pacientov, kar sodi med upravičen strošek sofinanciranja in bi bila v skladu z razpisom upravičena do nepovratnih sredstev v višini 24.137,64 EUR.

4. Strokovni komisiji je postavila vprašanje objavljeno pod številko 103, ki je glasilo: „Glavna dejavnost podjetja je registrirana, kot H 49.391 - Medkrajevni in drug cestni potniški promet. Podjetje bi se na razpis prijavilo z investicijo nakup medicinske opreme, katera se vgradi v reševalno vozilo. Ali je investicija upravičen strošek?“. Strokovna komisija je na to vprašanje odgovorila z „DA“. Skladno s petim odstavkom poglavja 2.13 razpisne dokumentacije, objavljena vprašanja in odgovori veljajo kot dopolnitev razpisne dokumentacije. Glede na to, zavrnitev vloge z obrazložitvijo, da strokovna komisija ni vedela, katera je glavna dejavnost tožeče stranke, ne zdrži resne presoje, saj to izhaja že iz postavljenega vprašanja strokovni komisiji. Komisija je že pri podajanju odgovora vedela, da ne gre za cestni potniški promet, ampak za druge zdravstvene dejavnosti.

5. Ker je ta odgovor na vprašanje sestavni del razpisne dokumentacije, tožena stranka od tega odgovora ne more odstopiti in jo pri odločitvi odgovor zavezuje. V vlogi na razpisnem obrazcu številka 3, je tožeča stranka v 6 točki: „Kratka predstavitev vlagatelja“ natančno predstavila, da se ukvarja z opravljanjem reševalne službe nenujnih medicinskih prevozov, prevozov bolnikov na podlagi koncesije in je predložila tudi pogodbe o opravljanju tovrstnih zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnicami prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Pravica do nenujnih reševalnih prevozov je pravica pacientov, določena v prvi alinei 5. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pri opravljanju te dejavnosti - prevozov se zahteva stalna prisotnost zdravstvenega tehnika, kar je pogoj za opravljanje te dejavnosti in ohranitev koncesije.

6. Tožeča stranka ima kot glavno dejavnost res registrirano H 49.391 - Medkrajevni in drug cestni potniški promet. Med drugimi dejavnostmi pa ima registrirano tudi dejavnost s šifro 86.909 - Druge zdravstvene dejavnosti. Ker iz vloge izhaja, da tožeča stranka prosi za sofinanciranje predelave vozila in nakupa medicinske opreme za namene prevoza pacientov in da je bilo podjetje na podlagi podeljene koncesije za opravljanje reševalne službe registrirano za opravljanje reševalne službe nenujnih medicinskih prevozov, toženi stranki ni moglo ostati neznano, kaj je dejansko glavna dejavnost tožeče stranke oziroma s katero dejavnostjo ustvari ves dohodek. Bolniki, ki jih prevaža tožeča stranka so zaradi bolezni občutno prizadeti, pogosto bruhajo, med prevozi potrebujejo oskrbo zdravstvenega tehnika. Prav za ta medicinski del dejavnosti se je tožeča stranka prijavila za sofinanciranje. Že iz tega izhaja, da ne gre za dejavnost medkrajevnega in drugega cestnega potniškega prometa. Gre za splošno znana dejstva, ki bi toženi stranki morala biti poznana. Za odpravo dvoma o dejavnosti tožeče stranke, bi tožena stranka lahko vpogledala tudi v Poslovni register RS, kjer bi ugotovila, da ima tožeča stranka registrirane tudi druge dejavnosti, ki najbolj ustrezajo predstavitvi podjetja in projekta v vlogi.

7. Tožeča stranka meni, da je upravičena do sofinanciranja projekta predelave nenujnega reševalnega vozila ter nakupa medicinske opreme že na podlagi razpisne dokumentacije, tudi če ne bi bilo objavljeno vprašanje in odgovor pod številko 103, glede na podan odgovor pa brez vsakršnega dvoma, saj le-ta zavezuje toženo stranko. Navaja, da se ni prijavila na razpis za nakup vozila za opravljanje dejavnosti: „Medkrajevni in drug cestni potniški promet“, kot si to razlaga tožena stranka in kot to smiselno izhaja iz zavrnitve njene vloge za sofinanciranje, ampak za predelavo vozila in nakup medicinske opreme za opravljanje nenujnih reševalnih prevozov.

8. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in ponovno razlaga postopek javnega razpisa, prijavo tožeče stranke in izbor strokovne komisije. Dodaja še, da je tožeča stranka strokovni komisiji postavila dve in ne samo eno vprašanje. Prvo je glasilo: „Podjetnik opravlja dejavnost nenujnih medicinskih prevozov, registracija dejavnosti H49.391 - Medkrajevni in drug cestni potniški promet. Ali je upravičen do kandidature na javnem razpisu za nakup specialnega reševalnega vozila oziroma nadgradnjo vozila?“. Strokovna komisija tožene stranke je odgovorila z jasnim NE. Odgovor na vprašanje je bil objavljen pod zaporedno številko 3. 10. Drugo vprašanje se je glasilo: „Glavna dejavnost podjetja je registrirana H49.391 - medkrajevni in drug cestni potniški promet. Podjetje bi se na razpis prijavilo z investicijo v nakup medicinske opreme, katera se vgradi v reševalna vozila.“ Strokovna komisija tožene stranke je odgovorila z DA.

11. Strokovna komisija je pri pripravi odgovora številka 3, na osnovi podanih podatkov izhajala iz stališča, da spraševalec opravlja prevoz potnikov in kupuje vozila za transport le-teh oziroma namerava vozilo za prevoz potnikov predelati. Pri pripravi odgovora na vprašanje, je strokovna komisija izhajala iz stališča, da spraševalca zanima, ali je upravičen strošek nakup medicinske opreme, katera se vgradi v reševalno vozilo, pri čemer ji ni bil znan podatek, za izvajanje katere dejavnosti bi se oprema uporabljala. Vprašanje in odgovori so se šteli kot del razpisne dokumentacije, ne samo odgovor na vprašanje 103, kot to navaja tožeča stranka. Treba je bilo upoštevati pogoj točke i, drugega odstavka poglavja 2.3.1. Upravičeni prijavitelji razpisne dokumentacije, ki določa: „Ne glede na določila 1. točke tega poglavja do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki poslujejo oziroma investicija, ki jo želijo izvesti sodi v sektor prometa in s tem povezane infrastrukture, navedene v 45. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU.“

12. V vlogi je tožeča stranka pod točko 15 na obrazcu 1 navedla, da je SKD 5 mestna šifra dejavnosti, s katero ustvari največ prometa 49.391 - Medkrajevni potniški in drug cestni potniški promet in ne 86.909 - druge zdravstvene dejavnosti. Pri nobenem od obeh vprašanj tožeča stranka ni omenila, da izvaja zdravstveno dejavnost. Če pa bi navedla, da takšno dejavnost opravlja, bi dobila jasen odgovor, kot ga je že pod vprašanjem številka 3, da ni upravičena do kandidiranja za nepovratna sredstva na javnem razpisu. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 in drugih uredbenih predpisov, je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 210-215. Tožeča stranka se je na razpis prijavila glede sklopa A in kot naziv projekta začetne investicije navedla: Nakup in predelava nenujnega reševalnega vozila ter nakup medicinske opreme. Pod točko 13 razpisne dokumentacije (SKD 5-mestna šifra glavne dejavnosti vlagatelja), je navedla šifro 49.391 in kot glavno dejavnost: Medkrajevni in drug cestni potniški promet. Iz istega razpisnega obrazca številka 1 izhaja tudi, da ustvarja največ prometa s to dejavnostjo. Iz razpisne dokumentacije pod točko 2: Navodilo predlagateljem za izdelavo vloge na javni razpis, ter še iz pododdelka 2.3.1. Upravičeni prijavitelji izhaja, da niso upravičeni vlagatelji, ki poslujejo oziroma če investicija, ki jo želijo izvesti sodi v sektor prometa in s tem povezane infrastrukture, navedene v 45. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU. Navedena uredba določa, da „prevozni sektor“ pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora. Ker je tožeča stranka v prijavi navedla kot svojo glavno dejavnost Medkrajevni in drug cestni potniški promet (šifra H49.391), že na podlagi te okoliščine ni upravičeni prijavitelj.

15. Nadalje izhaja iz razpisne dokumentacije, da do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije v skladu z zakonom (točka e drugega odstavka poglavja 3.2.1. - Upravičeni prijavitelji). To pomeni, da tožeča stranka glede na kratko predstavitev vlagatelja (razpisni obrazec številka 3), v katerem navaja, da je zasebno podjetje s podeljeno koncesijo za opravljanje reševalne službe nenujnih medicinskih prevozov - prevozov bolnikov, v bistvu opravlja drugo zdravstveno dejavnost (šifra 86 909), kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev, tudi iz razloga opravljanja te dejavnosti.

16. Sodišče tako zavrača tožbeni ugovor, da je tožena stranka na njeno vprašanje, objavljeno pod številko 103 odgovorila pritrdilno, ta pa šteje za dopolnitev razpisne dokumentacije (2.13), glede na to, da je spisovno izkazano tožeča stranka postavila tudi vprašanje, na katerega odgovor strokovne komisije z NE, je bil objavljen pod številko 3, pa tudi sicer odgovori strokovne komisije niso zakonsko obvezujoči. Kot izhaja iz točke 2.17 razpisne dokumentacije, mora namreč izpolnjevanje pogojev izhajati iz celotne vloge, splošno znanih dajatev in podatkov iz javnih evidenc, kar pa v tem primeru ni bilo izpolnjeno.

17. Glede na navedeno, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

18. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.