Jedro

Podjetniku posamezniku je potrebno pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Tožena stranka s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2., 4. in 5. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (1. točka izreka), ugodilo pa podrednemu zahtevku na razveljavitev pravnih dejanj – prodaje tovornih vozil renault Master Furgon 2,5 dCi (2. točka izreka). Del podrednega zahtevka, in sicer na plačilo 27.646,22 EUR (3. točka izreka) je sicer zavrnilo, je pa toženi stranki naložilo dolžnost, da tožeči stranki vrne tovorne avtomobile renault Master Furgon 2,5 dCi (4. točka izreka), in da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 1.468,08 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (5. točka izreka).

2. Zoper 2., 4. in 5. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je podjetnik posameznik, ki mu je sodišče prve stopnje vročalo tožbo v odgovor. Tožba se, skladno s 142. členom ZPP, vroča osebno. V 6. odstavku 142. člena je določeno, da se državnim organom in subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, osebna vročitev opravi po 133. členu ZPP. Eden od subjektov iz 3. odstavka 139. člena ZPP je tudi podjetnik posameznik, ki mu je potrebno skladno z navedenim členom pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (133. člen ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da tožba ni bila vročena njemu oziroma zgoraj navedenim osebam, katerim se skladno s 133. členom ZPP vroča pisanja za podjetnika posameznika, temveč njegovi materi V.B. ni ne pooblaščena za sprejem pisanj, ne pri njej zaposlen delavec. V dokaz slednjega prilaga več listin, in sicer kopijo vročilnice (B17), kopijo pooblastila za sprejem pisanj (B13), kopijo svoje osebne izkaznice (B15) in osebne izkaznice matere (B14) ter seznam pri njej zaposlenih oseb (B16). Vendar po presoji pritožbenega sodišča priložene listine ne dokazujejo, da pisanje ni bilo vročeno toženi stranki. Poleg tega, da na vročilnici ni navedeno, da je pisanje prevzela mati tožene stranke (5. odstavek 149. člena ZPP), iz priloženih kopij osebnih izkaznic tožene stranke in njene matere ter kopije vročilnice ni mogoče zaključiti, da podpis na vročilnici dejansko pripada materi tožene stranke. Iz kopij osebnih izkaznic namreč izhaja, da imata tako tožena stranka kot njena mati po velikosti podobna podpisa, zaradi česar na prvi pogled ni očitno čigav je podpis na vročilnici. Poleg tega pa iz listin v spisu izhaja tudi, da so podpisi tožene stranke nekonsistentni oziroma različni. Tako iz pooblastila pooblaščenki tožene stranke (list. št. 43) izhaja popolnoma drugačen podpis tožene stranke, kot iz kopije njene osebne izkaznice.

7. Tožena stranka tako s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne. Ker navedenih dokazov ni predlagala, ni uspela dokazati, da so v vročilnici navedena dejstva neresnično ugotovljena oziroma, da pisanja ni prevzela tožena stranka (4. odstavek 224. člena ZPP).

8. Iz obrazloženega izhaja, da je bila zato tožba pravilno vročena v odgovor 22. 2. 2011 toženi stranki (navedbe na vročilnici namreč ni uspela izpodbiti), odgovor na tožbo pa je vložila 28. 3. 2011, torej zunaj 30 dnevnega roka. Ker tožena stranka s pritožbo obstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP ni izpodbijala, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je potrebno pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).