Jedro

Sodišče ni zahtevalo prevoda celotne študije, ampak le njenega relevantnega dela, za kar je tožeča stranka poskrbela, zato ni nastala potreba po prevodu in posledično po kritju stroškov prevoda. Če pa je tožeča stranka kljub temu priskrbela prevod celotne študije, tudi če k temu ni bila pozvana, v zvezi z navedenim pa so ji nastali stroški, je le-te dolžna nositi sama, saj navedeni stroški niso bili potrebni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu prevoda študije mag. A. A. v slovenščino.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka 12. 12. 2022 vložila prošnjo za dodelitev BPP za prevod študije mag. A. A. Prošnji je priložila poziv sodišča z dne 30. 11. 2022, iz katerega naj bi bilo razvidno, da sodišče študije ne bo sprejelo kot dokaz, če ne bo prevedena v slovenščino. Ob sklicevanju na 10. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa upravičence do BPP, toženka ugotavlja, da je bil tožeči stranki priznan status društva v javnem interesu na področju narave. Iz statuta tožeče stranke izhaja, da je namen ustanovitve varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacijo poznavanja sladkovodnih rib, izdajateljsko in izobraževalno dejavnostjo ter sodelovanje z drugimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. Upoštevaje, da je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Vlade RS, ki dovoljuje prevlado javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave, je toženka štela, da gre za spor v zvezi z namenom, zaradi katerega je bila tožeča stranka ustanovljena. To posledično pomeni, da sta izpolnjena pogoja iz 4. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP, zato je toženka odločala o vsebinski utemeljenosti prošnje upoštevaje 24. člen ZBPP. Tožeča stranka je v postopku pred Upravnem sodiščem I U 1629/2022 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije, ker še ni bilo odločeno o njeni prošnji za dodelitev BPP za stroške prevoda študije. Sodišče je tožeči stranki pojasnilo, da ni zahtevalo prevoda celotne študije, ampak njenega relevantnega dela, na katerega se sklicuje v tožbi in v prilogi, ki jo je predložila, saj zadostuje predložitev angleškega izvoda študije, ki vsebuje slovenski povzetek na način, da bo razvidno, da je sestavni del te študije. Toženka je ugotovila, da je tožeča stranka že predložila slovenski povzetek študije. Glede na pojasnilo sodišča, da ni zahtevalo prevoda celotne študije, saj zadostuje predložitev slovenskega povzetka, toženka ugotavlja, da ni nastala potreba po prevodu in posledično po kritju stroškov prevoda, zato je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe zakona in bistvene kršitve določb postopka in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi prošnji tožeče stranka oz. zadevo vrne organu v ponoven postopek, skupaj s stroškovno posledico. Pojasnjuje, da je bila skladno s pozivom sodišča dolžna predložiti študijo v angleškem jeziku z overjenim prevodom v slovenski jezik. Tožeča stranka je predložila zgolj povzetek v slovenščini, bistven del navedb pa je vsebovan v točki 43. Tožeča stranka je kot svojo izjavo predlagala celotno študijo, saj le taka izkazuje, da alternative obstajajo, so boljše in jih je treba upoštevati oz. se vsaj do njih vsebinsko opredeliti. Zato je bistveno, da je študija del navedb tožeče stranke v celoti, zato jo je tudi prevedla v slovenščino po sodnem tolmaču in jo v danem roku tudi že predložila na sodišče. 4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama ni sporno, da je bil pred Upravnim sodiščem RS v teku spor I U 1629/2022, tožeča stranka pa je zaprosila za BPP za stroške prevoda študije, ki je bila kot dokaz predložena v navedenem upravnem sporu. Ena izmed oblik BPP je namreč tudi oprostitev plačila stroškov postopka, med katere spadajo tudi stroški tolmača (glej prvi odstavek 7. člena ter prvi in peti odstavek 26. člena ZBPP). Sporno je, ali je odločitev toženke, da se prošnja za dodelitev BPP za kritje stroškov tolmača za prevod študije zavrne, pravilna.

7. Toženka je odločitev, da zavrne prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP, utemeljila z razlogi iz 24. člena ZBPP. Zaključila je, da bi bila dodelitev BPP za stroške prevoda študije, v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari, saj prevod celotne študije v upravnem sporu I U 1629/2022 ni bil potreben, posledično ni nastala potreba po kritju teh stroškov.

8. Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za dva pogoja, objektivnega in subjektivnega, ki morata biti kumulativno izpolnjena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je tožeča stranka v tožbi, ki se je pred Upravnim sodiščem vodila pod opr. št. I U 1629/2022, sklicevala na študijo mag. A. A. Sodišče je tožečo stranko pozvalo na predložitev angleškega izvoda študije, ki bo vseboval slovenski povzetek, na tak način, da bo razvidno, da je sestavni del te študije. Tožeča stranka je slovenski povzetek relevantnega dela študije sodišču tudi predložila. Kljub pojasnilu sodišča, da navedeno zadostuje za obravnavo, je tožeča stranka celotno študijo prevedla v slovenščino po sodnem tolmaču in vložila prošnjo za dodelitev BPP za kritje stroškov prevoda. Kot pa pravilno ugotavlja toženka, sodišče ni zahtevalo prevoda celotne študije, ampak le njenega relevantnega dela, za kar je tožeča stranka poskrbela, zato ni nastala potreba po prevodu in posledično po kritju stroškov prevoda. Če pa je tožeča stranka kljub temu priskrbela prevod celotne študije, tudi če k temu ni bila pozvana, v zvezi z navedenim pa so ji nastali stroški, je le-te dolžna nositi sama, saj navedeni stroški niso bili potrebni. Tožnica v tožbi tudi z ničemer ni izkazala, da bi bilo v upravnem sporu I U 1629/2022 tožbi ugodeno prav zato, ker je sodišču predložila prevod celotne študije, kar dodatno potrjuje stališče toženke, da je bilo to dejanje nepotrebno.

10. Ob tem sodišče opozarja še na drugi odstavek 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.. V obravnavanem primeru je tožeča stranka prošnjo za dodelitev BPP vložila 12. 12. 2022, medtem ko je bil poziv sodišča na predložitev slovenskega povzetka študije tožeči stranki vročen 1. 12. 2022, le-ta pa je še istega dne zaprosila za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije in hkrati predložila slovenski povzetek študije. Ker dodeljena BPP po drugem odstavku 11. člena ZBPP obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena, to pomeni, da je tožeča stranka zaprosila za kritje stroškov po tem, ko je sodišču že predložila slovenski povzetek študije, zato ji tudi iz tega razloga BPP utemeljeno ni bila dodeljena.

11. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

13. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 198/2023 z dne 1. 6. 2023.