Jedro

Ravnanje prosilca za BPP, ki vlaga zaporedne prošnje za dodelitev BPP v zvezi z isto pravno zadevo, po mnenju sodišča izpolnjuje elemente zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči, zato izključitev BPP za take primere ne daje podlage za oceno zakonske ureditve kot neskladne z Ustavo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 100/2021-7 z dne 13. 1. 2022 zavrne. Toženka v obrazložitvi odločbe navaja, da je bila z odločbo Bpp 100/2021-7 z dne 13. 1. 2022 zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu sestave ene pripravljalne vloge v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 1244/2020, ter za oprostitev plačila stroškov postopka. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do česar prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in za zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu (tako tudi sodbi Upravnega sodišča I U 1998/2018 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020 z dne 8. 7. 2020).

Toženka dalje navaja, da če gre za primer iz pete alineje 8. člena ZBPP, organ ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavja zakona, temveč že na tej podlagi prošnjo zavrne. V takem primeru gre namreč za zadevo, v kateri BPP sploh ni mogoče dodeliti.

Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj tožnica zaproša za BPP za upravni spor v zvezi z dodelitvijo BPP. Vložiti namreč želi tožbo zoper odločbo, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. Glede na to je toženka prošnjo tožnice na podlagi 8. člena ter v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v celoti zavrnila.

2. Tožnica v tožbi navaja, da izpodbijana odločba temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki je neskladen z 22., 23. in 25. členom Ustave Republike Slovenije, zato sodišču predlaga, naj odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Navaja, da je z izpodbijano odločbo, predvsem z neupoštevanjem 22. in 25. člena Ustave ter z neupoštevanjem socialne stiske in pravne neukosti tožnici kratena pravica do kvalificirane tožbe zoper krivično in protizakonito odločbo toženke Bpp 100/2021 z dne 13. 1. 2021. Tožnici se očitno krati pravica varstva pravic v postopku tega sodišča I U 1244/2020. Tožnica sodišču predlaga, naj zaradi očitne neskladnosti pete alineje 8. člena ZBPP z 22., 23. in 25. členom Ustave Republike Slovenije pred izdajo sodbe uporabi 156. člen Ustave Republike Slovenije.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožnici zavrne prošnjo za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 100/2021-7 z dne 13. 1. 2022. 6. Toženka je odločitev oprla na peto alinejo 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Iz zakonodajnega gradiva v postopku sprejemanja novele ZBPP-C, ki je bila uveljavljena 4. 4. 2015, in s katero je bila izključena dodelitev BPP za upravne spore zaradi dodelitve BPP, izhaja, da je namen zakonske določbe, da se prepreči t.i. veriženje prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu, itd.. Po razlogovanju pripravljavca novele je bil že ob uveljavitvi ZBPP njegov namen, da se dodelitev BPP za upravni spor zoper odločbo ali sklep organa za BPP izvzame iz splošne ureditve dodelitve, čeprav je sicer v zakonu eksplicitna taka določba izostala.

7. Da bi toženka nepravilno ugotovila, da gre (tudi) v obravnavani zadevi za t.i. veriženje prošenj za BPP, tožnica niti ne zatrjuje. Vendar pa meni, da je določba pete alineje 8. člena ZBPP, na kateri izpodbijana odločitev temelji, v neskladju z 22., 23. in 25. členom Ustave Republike Slovenije ter sodišču predlaga, naj pred Ustavnim sodiščem prične postopek za oceno ustavnosti.

8. Po 23. členu Zakona o ustavnem sodišču začne sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali njegov del, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, z zahtevo postopek za oceno njegove ustavnosti. Vendar pa sodišče, kot izhaja iz nadaljevanja, ne meni, da je zakonska določba pete alineje 8. člena ZBPP v nasprotju z Ustavo.

9. Ravnanje prosilca za BPP, ki vlaga zaporedne prošnje za dodelitev BPP v zvezi z isto pravno zadevo, po mnenju sodišča izpolnjuje elemente zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči1, zato izključitev BPP za take primere ne daje podlage za oceno zakonske ureditve kot neskladne z Ustavo. Ob takem stališču sodišče sodi, da tudi tožnica, ki ni uspela s prošnjo za BPP v povezavi z zadevo I U 1244/2020 (odločba Bpp 100/2021 z dne 13. 1. 2022), in je zato vložila novo prošnjo za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo Bpp 100/2021 z dne 13. 1. 2022, ne more biti upravičena do obravnave te prošnje po pogojih za dodelitev BPP, določenih v ZBPP. Izključitev tožnice od upravičenosti do BPP iz razlogov navedenega posebnega v zakonu urejenega primera tako ne utemeljuje očitka, da se tožnici nedopustno posega v ustavno varovane pravice do sodnega varstva, do pravnega sredstva ter do enakega varstva pravic v postopku. Za nedopusten poseg v navedene ustavne pravice bi lahko šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve BPP, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ne gre za pa tak primer, ko ima država sistem BPP vzpostavljen, prosilec pa zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje, ali pa je izvzem BPP iz sistema splošne ureditve dodelitve BPP za določene primere utemeljen s posebnimi stvarnimi razlogi.

10. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

1 Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005.