Jedro

Vložitev tožbe z zastaranim zahtevkom zoper prava uko stranko – odvetnika, pomeni, da tožnik ne bi imel izgledov za uspeh (tožena stranka mora ob uporabi določb ZBPP upoštevati vse znane okoliščine in dejstva o zadevi).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji z vložitvijo tožbe zoper odvetnika zaradi odgovornosti. V obrazložitvi je navedla, da prošnja ni utemeljena, ker zadeva ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da je iz izpodbijane odločbe in ostale dokumentacije razvidno, da ga odvetnik, ki ga je zastopal v odškodninski zadevi, ni zastopal korektno in v skladu z zakonom. V prometni nesreči je bil udeležen kot sopotnik. Odvetnik je tožil zavarovalno združenje A., namesto zavarovalnice, kjer je bilo vozilo zavarovano. S tem je povzročil, da je imel tožnik mnogo stroškov in na koncu ostal brez odškodnine. Voznica vozila, v katerem je bil sopotnik, je dobila v zelo kratkem času odškodnino za isto nesrečo, kar kaže, da kolikor bi bil pravočasno vložen zahtevek na zavarovalnico, bi tudi sam dobil pripadajočo odškodnino. Iz tega je razvidno, da je odvetnik, ki ga je zastopal, povzročil s svojim malomarno opravljenim delom, da je ostal brez pravične odškodnine za poškodbo in rehabilitacijo le-te. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče soglaša s toženo stranko, da odškodninska tožba, ki jo želi tožnik vložiti zoper odvetnika, ki ga je zastopal v odškodninski zadevi v zvezi s prometno nesrečo z dne 10. 10. 2006, zaradi malomarnega dela, nima izgleda za uspeh – pogoj določen v 24. členu ZBPP.

Tožnik je, zastopan s strani odvetnika zoper katerega želi vložiti tožbo, vložil tožbo pri Okrajnem sodišču v Kranju, ki se je vodila pod opr. št. P 121/2010 zoper A. zaradi odškodnine, zaradi poškodb, ki naj bi jih v prometni nesreči 10. 10. 2006 utrpel kot sopotnik v vozilu. Tožba je bila na naroku 19. 11. 2010 umaknjena, ker je takrat tožnik izvedel, da je bilo udeleženo vozilo zavarovano, zato tožena stranka ni bila odgovorna za škodo. Kolikor tožnik meni, da je bil odvetnik malomaren pri svojem delu zaradi napačno vložene tožbe (kar je že uvodoma sporno glede na dopis odvetnika, v katerem tožniku pojasnjuje, da je podatek o tem, da vozilo ni bilo zavarovano, posredoval sam), je zastaralni rok za vložitev tožbe zaradi malomarnega dela začel teči 19. 11. 2010, ko je bil tožnik z dejstvom o tožbi zoper napačno stranko seznanjen, saj je bila tožba v njegovi prisotnosti umaknjena. Zastaralni rok – triletni, na katerega se sklicuje tožena stranka, se je zato iztekel pred vložitvijo tožnikove prošnje 13. 2. 2014. Vložitev tožbe z zastaranim zahtevkom zoper prava uko stranko – odvetnika, pa tudi po mnenju sodišča pomeni, da tožnik ne bi imel izgledov za uspeh (tožena stranka mora ob uporabi določb ZBPP upoštevati vse znane okoliščine in dejstva o zadevi).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.