Jedro

Za zagotovljeno možnost ugovora ni dovolj, da je bil tožnik o upravičenosti do točk seznanjen s Pravilnikom, z besedilom razpisa in navodili za izpolnjevanje vloge in torej z vsebino splošnih aktov razpisa, čemur je namenjen pretežni del obrazložitve izpodbijane odločbe, temveč bi moral biti seznanjen z razlogi, ki se nanašajo na njegov - konkretni primer in v tem okviru še posebej z razlogi, iz katerih se okoliščine oziroma posamezne kategorije, ki jih uveljavlja v vlogi, ne upoštevajo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Javnega stanovanjskega sklada MOL št. 35220-1059/1089/2019 (3116) z dne 16. 1. 2020 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju JSS MOL) je v postopku 18. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Javni razpis) z izpodbijano odločbo v 1. točki izrekel, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 490 točk ter da se z doseženim številom točk uvršča na ... . mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katere prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1. V 2. točki je izrekel, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 575 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo, ter da vsem tistim, ki so dosegli manjše števil točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V 3. točki izreka se ugotavlja, da v postopku izdaje odločbe niso nastali stroški postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe JSS najprej opiše in na določbah Javnega razpisa utemelji postopek razvrščanja prosilcev ter način in postopek točkovanja njihovih razmer, oziroma razmer gospodinjstva. Na podlagi navedenega nato za tožnikov primer navede število doseženih točk po posameznih točkovalnih kategorijah, kar znese skupaj 490 točk in kar tožnika uvršča na ... . mesto prednostne liste A1. Ugotavlja se še, da bodo, glede na število razpisanih stanovanj, stanovanja zagotovljena tistim upravičencem s prednostne liste A1, ki so dosegli 575 točk in več, medtem ko tisti, ki so dosegli manjše število točk, lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

3. Župan Mestne občine Ljubljana je kot organ druge stopnje tožnikovo pritožbo z odločbo št. 3523-135/2020-2 z dne 29. 5. 2020 zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori, v katerih tožnik navaja, da se mu je pred končanim odločanjem spremenil stanovanjski status, in sicer da je dne 26. 7. 2019 z JSS MOL sklenil najemno pogodbo za bivalno enoto na naslovu A., kjer sedaj biva z družino in ne več na naslovu B., kjer je bival ob oddaji vloge na Javni razpis, pa ob pregledu tožnikove vloge ugotavlja, da je tožnik v vlogi kot naslov, na katerem dejansko prebiva, navedel naslov B. ter da je šele dne 7. 8. 2019 vlogo dopolnil in predložil kopijo najemne pogodbe, sklenjene dne 25. 7. 2019 za bivalno enoto na naslovu A.. Kot eno temeljnih pravil Javnega razpisa poudari, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času ob oddaji vloge oziroma v času razpisa (tj. od 15. 4. 2019 do 17. 5. 2019) in so navedene v vlogi, ter da se kasnejših sprememb ne upošteva, kot je to jasno navedeno v Javnem razpisu v 7. poglavju (Splošne določbe). V vlogi je tožnik navedel naslov B., št. stanovanja 6, 1. nadstropje, zato so se tožnikove razmere presojale z ozirom na navedeni naslov. Najemno pogodbo pa je tožnik sklenil 25. 7. 2019 in torej po oddaji vloge in se zato spremenjenega stanovanjskega statusa na zadevnem Javnem razpisu še ne more upoštevati. Tudi poziv tožniku za dopolnitev vloge v zvezi s stanovanjskim statusom, ki je v spisih, se pravilno nanaša na naslov B.. Glede točkovanja v postavki 18. 1. - prosilec je najemnik namenskega najemnega stanovanja za mlade pa se še posebej ugotavlja, da tožnik ob oddaji vloge niti kasneje ni bil najemnik namenskega najemnega stanovanja za mlade, temveč najemnik bivalne enote in je zato organ ravnal pravilno, ko mu točk v tej postavki ni dodelil. 4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

5. V tožbi navaja, da se je pravočasno prijavil na zadevni Javni razpis. Na obrazcu vloge je izpolnil točkovne kategorije glede stanovanjskih razmer tč. 1.6., tč. 2.1., tč. 3.1.1., glede socialnih in zdravstvenih razmer tč. 5.1., tč. 5.2., tč. 7.1., tč. 10.1.2., ter tč. 11.1, tč. 14.1. in tč. 19.4, kar vse izpolnjuje in za kar je predložil dokazila. Na podlagi pogojev razpisa in glede na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) bi zbral skupaj najmanj 640 točk, kar bi mu zagotovilo uvrstitev za pridobitev stanovanja. Tako pa, glede na dosežene točke po odločbi JSS, ni upravičen do stanovanja. Tožnik trdi, da odločitev ni pravilna in utemeljena, ker pri točkovanju niso bili upoštevani vsi točkovni kriteriji in merila iz Pravilnika. Tako se niso v zadostni meri upoštevale stanovanjske razmere in stanovanjski status tožnika in njegove družine ter zdravstvene razmere njegove družine, zlasti hčerke, ki je invalid, otrok s posebnimi potrebami.

6. Navaja, da je ob prijavi na razpis živel pri starših (tč.1.6.), z kar mu pripada 170 točk, ter glede na neprimerno bivanje (tč. 2.1.) še 50 točk. V stanovanju površina na družinskega člana ne presega 4 m2 (tč. 3.1.1.), za kar mu pripada 20 točk. Starša sta oba starejša od 65 let, stanovanje je vlažno, zato je bivanje nevzdržno in zdravju neprimerno. Zlasti za mld. otroka s posebnimi potrebami ter težavami z dihali in gibanjem in ki potrebuje stalno skrb in svoj mir. Za mld. otroka (tč. 5.1.) pripada tožniku 30 točk. Za otroka, ki ima kronično bolezen dihal (tč. 7.1.) še 80 točk in za invalidnost otroka (tč. 10.1.2.), ki ima primanjkljaj na posameznih področjih učenja, 50 točk. Tožniku glede na delovno dobo pripada 50 točk, za dvakratno uvrstitev na prednostno listo (tč. 14.1.) 60 točk in za več kot 20 let bivanja v MOL 130 točk, kar skupaj znese 640 točk. 7. Tožniku je bilo priznanih iz naslova stanovanjskih razmer 170 točk, iz naslova socialnih in zdravstvenih razmer za mladoletnega otroka 30 točk in za invalidnega otroka 50 točk, za daljšo delovno dobo 50 točk, za udeležbo na razpisih 60 točk in za stalnost bivanja 130 točk. 8. Niso pa mu bile priznane točke iz naslova neprimernega stanovanja (50 točk) in neprimerne površine (20 točk) ter iz naslova kronične bolezni dihal mld. otrok (80 točk), pri čemer se zatrjevanih slabih stanovanjskih in zdravstvenih razmer ni preverjalo z ogledom, ampak se je to v izpodbijani odločbi in v odločbi o pritožbi kar prezrlo, čeprav je tožnik opozarjal na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pri čemer bi tožnik z upoštevanjem prezrtih razmer in temu ustreznih doseženih točk dosegel število točk, ki mu omogočajo pridobitev primernega stanovanja za njega in njegovo družino.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbenem predlogu nasprotuje in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. V odgovoru opisuje potek postopka s tožnikovo vlogo, in sicer povzema vsebino vloge, poziva za dopolnitev vloge in dopolnitve ter nato navede še ocene posameznih postavk in skupno število točk, doseženih na podlagi ocene. Nakar povzame še vsebino pritožbe in razloge druge stopnje ter poudari, da tožnik sedaj v tožbi prvič oporeka dejstvu, da mu niso bile dodeljene točke pri postavkah 2.1. bivanje v neprimernem stanovanju, 3.1.1. neprimerna površina in 7.1.1. kronična bolezen dihal ali astma odraslega, čeprav bi to lahko storil že v postopku na prvi stopnji in v pritožbi, v kateri je zatrjeval le upravičenost do točk za stanovanjski status in ne za druge postavke. Zato so tožbeni ugovori glede upravičenosti do točk po omenjenih postavkah tožbene novote, ki jih v upravnem sporu ni dopustno upoštevati, o čemer se je tudi sicer že večkrat izreklo v svojih sodbah naslovno sodišče. 10. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in predlogih. Poudarja predvsem, da je tožnik po spletu okoliščin sklenil najemno pogodbo za bivalno enoto šele po oddaji vloge, čeprav so bile stanovanjske razmere že pred tem dlje časa nevzdržne, prvotno dodeljena bivalna enota pa neprimerna za bivanje mld. hčerke tožnika. Poudarja še, da je v tožbi navedel, da se pri točkovanju niso upoštevale stanovanjske in zdravstvene razmere na B., za kar bi moral pridobiti pri ocenjevanju dodatnih 150 točk. 11. Tožena stranka v pripravljalni vlogi prav tako vztraja pri svojih navedbah in tudi pri odločitvi. Poudarja, da tožnik sam priznava, da je v času oddaje vloge prebival na naslovu B., Ljubljana in da je zato organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je presojal in upošteval razmere, ki so obstajale ob oddaji vloge in bile v njej navedene ter da kasnejših sprememb v skladu s pogoji razpisa ni bilo mogoče upoštevati. Dejstvu, da mu niso bile dodeljene točke pri postavkah 2.1., 3.1.1. in 7.1.1,. tožnik prvič oporeka v upravnem sporu, čeprav bi to lahko storil v postopku na prvi stopnji ali v pritožbi in zato tožena stranka vztraja tudi, da tozadevnih ugovorov, ker gre za nedopustne tožbene novote, ni mogoče upoštevati. Do tega se tožnik niti ne opredeli, kar pomeni, da se z navedbami tožene stranke strinja in jih priznava in je zato treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti.

12. Tožba je utemeljena.

13. V zadevi ni spora o tem, da je tožnik ob oddaji vloge na Javni razpis oziroma v času razpisa, to je od 15. 4. 2019 do 17. 5. 2019 bival na naslovu B., ter da je najemno pogodbo za bivalno enoto sklenil po oddaji vloge oziroma po poteku časa za prijavo na Javni razpis. Ker se po Splošnih določbah drugega odstavka 7. točke razpisa upoštevajo razmere, ki obstajajo v času oddaje vloge in se kasnejših sprememb ne upošteva, sta pristojna organa prve in druge stopnje pri ocenjevanju stanovanjskega statusa utemeljeno upoštevala tožnikovo bivanje v času oddaje vloge, to je na naslovu B., na katerega se nenazadnje nanaša tudi opis stanovanjskih razmer, ki ga vsebuje tožnikova vloga.

14. Sicer pa tožnik izpodbijani odločbi v tem pogledu v tožbi več ne ugovarja. Ugovarja točkovanju posameznih točkovnih kategorij, in sicer trdi, da mu neupravičeno niso bile priznane točke iz naslova neprimernega stanovanja (2.1.), iz naslova neprimerne površine (3.1.1.) ter iz naslova kategorije zdravstvene razmere za kronično bolezen zgornjih dihal mladoletnih otrok (7.1.), kar znese skupaj 150 točk in s čimer bi dosegel število točk za pridobitev primernega stanovanja.

15. Kot pravilno navaja toženka v odgovoru na tožbo, tožnik omenjenemu nepriznavanju točk prvič ugovarja v tožbi. Nima pa prav, ko trdi, da bi tožnik lahko tožbene ugovore, to je upravičenost do točk po omenjenih postavkah 2.1., 3.1.1. in 7.1.1., uveljavljal že v upravnem postopku, pa tega ni storil in da je zato prekludiran pri njihovem uveljavljanju v tožbi. Za zagotovljeno možnost ugovora namreč ni dovolj, da je bil tožnik o upravičenosti do točk seznanjen s Pravilnikom, z besedilom razpisa in navodili za izpolnjevanje vloge in torej z vsebino splošnih aktov razpisa, čemur je namenjen pretežni del obrazložitve izpodbijane odločbe, temveč bi moral biti seznanjen z razlogi, ki se nanašajo na njegov - konkretni primer in v tem okviru še posebej z razlogi, iz katerih se okoliščine oziroma posamezne kategorije, ki jih uveljavlja v vlogi, ne upoštevajo. Tako pa so v obrazložitvi naštete samo kategorije, ki so se pri ocenjevanju upoštevale, niso pa niti navedene tiste, ki se jih ni upoštevalo in še manj za to navedeni razlogi. Obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ne dopolni organ druge stopnje, kar pomeni, da tožnik z razlogi za nepriznavanje že omenjenih spornih kategorij, ki jih je sicer nedvomno in tudi nesporno uveljavljal v svoji vlogi, ni bil seznanjen, in da mu zato ni mogoče očitati, da v upravnem postopku odločitvi v tem pogledu ni ugovarjal in da zato ni upravičen, da ji ugovarja v tožbi. Obenem pa je pomanjkanje omenjenih razlogov takšno, da tudi sodišču ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Razloge za neupoštevanje omenjenih kategorij, vključno z opisom postopka, ki je tekel v tej zvezi, pa še to le do določene mere, vsebuje šele odgovor na tožbo, s katerim pa po ustaljeni sodni praksi ni mogoče nadomestiti nepravilnosti oziroma vsebinske pomanjkljivosti izpodbijane odločitve. Čim pa se odločbe ne da preizkusiti, je podana absolutno bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in s tem bistvena kršitev določb postopka po tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki narekuje odpravo odločbe.

16. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje organu prve stopnje.

17. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

18. Sodišče je odločilo v zadevi brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.