Jedro

Če je podjetje, ki je bilo oškodovano s kaznivim dejanjem, prišlo v stečaj, in je njegova terjatev prešla na stečajnega upnika, je ta upnik upravičen uveljaviti premoženjsko pravni zahtevek kot oškodovanec v kazenskem postopku.

Izrek

Pritožba obdolženega J. B. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi J. B. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo šest mesecev zapora ter preizkusno dobo treh let. Določen je bil še poseben pogoj za nepreklic pogojne obsodbe - plačilo zneska 805.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 1996 dalje oškodovanemu Konzorciju upnikov M. v šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe. V enakem obsegu je bilo ugodeno tudi postavljenemu premoženjskopravnemu zahtevku. Obtožencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v nedoločenem znesku, bil pa je oproščen plačila povprečnine. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi odločbe o kazenski sankciji in o premoženjskopravnem zahtevku. Predlagal je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Zgolj s ponavljanjem zagovora v pritožbi, o katerem je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe zavzelo pravilno stališče, ni mogoče povzročiti dvoma v ugotovljeno dejansko stanje. Za izročitev usnjenih jaken namesto vrnitve izposojene gotovine ni v spisu prav nobenega dokaza. Te izročitve ni potrdil niti priča M. P., na katerega se je skliceval obdolženec.Zato izpodbijanje verodostojnosti izpovedbe priče P. P. v pritožbi ne more biti uspešno. Pritožbeno zatrjevanje o navzočnosti njene neznane delavke pri izročitvi jaken in o odklonitvi priče P. P. identifikacija te delavke je celo protispisno, saj kaj takega ta priča na glavni obravnavi ni storila. Sodišče druge stopnje pripominja nelogičnost glede vrednosti teh jaken v primerjavi z izposojenimi 9.000,00 DEM, saj naj bi se obdolženec odrekel razliki v vrednosti 6.000,00 DEM, kar pomeni 2/3 najetega in nikoli vrnjenega posojila. Pa tudi sicer bi se obdolženec dokazno zavaroval z ustrezno listino, če bi posojilo vrnil v obliki usnjenih jaken. Sicer je obdolženec v pritožbi zmanjšal njihovo skupno vrednost na 12.000,00 DEM; razlika med posojilom in to vrednostjo še vedno pomeni 1/3 prejetega posojila. Tako je očitno, da obdolženec na račun tega dolga ni izročil ničesar. Poraba vseh 9.000,00 DEM za lastne potrebe ob zavesti, da tega denarja ni bil sposoben vrniti, in kasnejše nedokazano in zato neresnično sklicevanje na vračilo v drugi obliki kažeta na goljufivi namen že takrat, ko si je od prejete kupnine za avtomobil, prodan M. P., samovoljno pridržal 9.000,00 DEM kot posojilo. Izrečena kazenska sankcija je povsem primerna. Sicer v pritožbi ni omenjeno nesoglasje z njo. Vendar meni sodišče druge stopnje, da glede na ugotovljene okoliščine sprememba kazenske sankcije v obdolženčevo korist ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je pravilno prisodilo premoženjskopravni zahtevek Konzorcijev upnikov oškodovanega podjetja M. - v stečaju, ker je ta terjatev v stečaju prešla na upnike. Višina je pravilno ugotovljena, pa tudi sicer ni bila sporna. Zgolj zaradi jasnosti je povedati, da je bilo s kaznivim dejanjem oškodovano le podjetje, ki je v času storitve še poslovalo. Prehod terjatve na drugega upravičenca pa na sam obstoj kaznivega dejanja nima prav nobenega vpliva. Pritožnik ni obrazložil, v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon. Zato se je sodišče druge stopnje tudi glede teh kršitev omejilo na obseg uradnega preizkusa. Ugotovilo pa ni prav nobene uradoma upoštevne kršitve. Po povedanem pritožbi ni bilo slediti. Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obdolženec plačati povprečnino kot edini strošek tega pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.