Jedro

Ker se zakonec skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS šteje za osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, se skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 šteje za družinskega člana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožnica pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni.

Navaja, da je sodišče neutemeljeno pridobilo podatke po vseh možnih registrih podatkov in da je register eRISK nerelevanten. Podatki v eRISK so napačni, saj so v njem navedene tudi mrtve osebe, ki so bile nekoč prijavljene na njenem naslovu. Meni, da je dovolj jasno navedla in izkazala vse podatke za ugotavljanje njenega materialnega položaja. Sodišče nima pravice tožnici določiti „partnerja“ in druge osebe, ki so slučajno prijavljene na istem naslovu, za njene družinske člane, ker te to niso in ne živijo v skupnem gospodinjstvu, kar je že bilo navedeno v njeni vlogi z dne 3. 6. 2022 („partner“ in druge osebe imajo pravico živeti kjerkoli in s komerkoli).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju: ZST-1). Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka prejšnjega člena; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Tožnica v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dne 29. 4. 2022 ni navedla svojih družinskih članov. Ker je sodišče z vpogledom v eRISK ugotovilo, da na istem naslovu živijo poleg tožnice še tri osebe, je tožnico z dopisom z dne 5. 5. 2022 pozvalo, da se opredeli glede oseb, ki živijo na istem naslovu kot tožnica, in navede sorodstveno razmerje z njimi. Tožnica je v vlogi z dne 3. 6. 2022 navedla, da so vse navedene tri osebe za ta postopek nerelevante. Sodišče je nato še enkrat z vpogledom v eRISK ugotovilo, da je ena izmed oseb tožničin zakonski partner. Ker se zakonski partner skladno s 1. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, je sodišče ugotovilo, da tožnica kljub dvema pozivoma predloga za oprostitev plačila sodne takse ni dopolnila, saj ni navedla svojih družinskih članov in njihovih podatkov, kar je obvezna sestavina predloga. Zato je predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.

6. Tožnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje nezakonito pridobilo podatke iz registra eRISK, saj sodišče skladno s petim odstavkom 12. člena ZST-1 materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja na način, da po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

7. Tožnica pritožbeno ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je ena od oseb, ki poleg tožnice živijo na njenem naslovu, njen zakonec. Ker se zakonec skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS šteje za osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, se skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 šteje za družinskega člana. Tožnica pa niti v dopolnitvah predloga za oprostitev plačila sodne takse z dne 29. 4. 2022 in z dne 3. 6. 2022 niti v pritožbi ni predložila dokaza, da z zakoncem ne živi v skupnem gospodinjstvu. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se vsaj ena oseba, ki živi na tožničinem naslovu, skladno z določbami ZST-1 šteje za njenega družinskega člana, ki se upošteva pri ugotavljanju tožničinih pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.

8. Ker tožnica kljub dvema pozivoma sodišča predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dopolnila, saj, kot je že bilo pojasnjeno, ni navedla svojih družinskih članov in njihovih podatkov, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 njen predlog zavrglo.

9. Zato je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, 366. členom ZPP in s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.